Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb, ki vplivajo na številne telesne funkcije, vključno z vidom. Mnoge ženske se med nosečnostjo soočajo z vprašanji glede korekcije vida, posegov ali zdravljenja, ki bi lahko vplivali na njihovo zdravje in zdravje nerojenega otroka. Ta prispevek obravnava ključna vprašanja glede operacij oči, laserske korekcije vida ter drugih kirurških posegov med nosečnostjo, pri čemer se opira na strokovna mnenja in izkušnje.
Spremembe vida in očesne bolezni med nosečnostjo
Med nosečnostjo telo doživlja obsežne hormonske spremembe, ki so ključne za nemoteno rast in razvoj ploda. Te spremembe ne zaobidejo niti oči. Posledično se lahko spremeni že obstoječa dioptrija ali pa se poslabšajo že prisotne očesne bolezni. Med pogostejšimi stanj, ki lahko doletijo nosečnice, sta diabetična retinopatija in glavkom.
Glavkom, ena najpogostejših očesnih bolezni, se lahko med nosečnostjo poslabša. To ne pomeni, da ženske z glavkomom ne smejo roditi. Priporočajo se pogostejše kontrole očesnega pritiska, da se morebitna poslabšanja odkrijejo pravočasno in se prilagodi terapija. Dr. Maja Bohač opozarja tudi na preeklampsijo/eklampsijo, bolezen, specifično povezano z nosečnostjo. Ta lahko pri nekaterih nosečnicah povzroči spremembe na krvnih žilah oči zaradi zvišanega krvnega tlaka, kar vodi do ishemičnih sprememb zaradi nezadostne oskrbe s kisikom in hranili, ter celo do krvavenja na očesnem ozadju.
Laserska korekcija vida in nosečnost
V medicini je splošno sprejeto, da se med nosečnostjo izvajajo izključno nujni operativni posegi in uporabljajo samo zdravila, ki so ključna za zdravje matere in otroka. Laserske korekcije vida sodijo med t.i. elektivne posege, za katere se posamezniki odločajo prostovoljno.
Izkušnje žensk, ki so odstranile dioptrijo, ne da bi vedele, da so noseče, so pokazale odlične rezultate. Oko se je po posegu rehabilitiralo in zacelilo že mesec dni po operaciji. Dr. Bohač priporoča optimalno planiranje laserske korekcije vida za ženske, ki načrtujejo nosečnost, in sicer 2 do 3 mesece pred zanositvijo ali po stabilizaciji menstrualnega ciklusa po porodu. Pri ženskah, ki načrtujejo ali so podvržene umetni zanositvi, se lahko laserska korekcija vida opravi med ciklusom umetne oploditve.
Če ženska med dojenjem razmišlja o laserski korekciji vida, je pomembno, da otroka ne doji dan po posegu. To je potrebno, da se iz telesa izločijo zdravila za pomiritev, ki se običajno uporabljajo pred posegom in se lahko delno izločijo z materinim mlekom. Dva dni po posegu lahko ženska normalno doji.
Pomembno je poudariti, da ženske, ki so se v preteklosti že podvrgle laserski korekciji vida, nimajo povečanega tveganja za kakršnekoli težave z očmi med nosečnostjo. Prav tako ne pričakujemo težav med porodom, saj vse ženske, ki so imele operacijo vida, tudi z vgradnjo leče v oči, lahko rodijo po naravni poti, brez carskega reza.
Operacije nevusov in lokalna anestezija med nosečnostjo
Vprašanje glede odstranitve sumljivih nevusov med nosečnostjo, ki bi potekala z lokalno anestezijo (xylocain in adrenalin), je bilo naslovljeno s strani mag. Stanka Pušenjaka, dr. med., specialista ginekologa in porodničarja. Splošno mnenje je, da se operacija lahko izvede tudi v nosečnosti. Priporoča se izogibanje uporabi adrenalina, kar sicer lahko povzroči nekoliko večjo krvavitev. Vendar pa ta v nekaterih primerih zmanjša stopnjo okužbe rane, saj odtekajoča kri odplakne morebitne klice in tako sterilizira rano.
Če uporaba adrenalina ni nujna, je kljub temu pomembno upoštevati, da povzroča hitrejše bitje srca in nenadno zvišanje krvnega tlaka. Teoretično bi to lahko nekoliko povečalo tveganje za krvavitev v nosečnosti in splav. Vendar pa se adrenalin zelo hitro razgradi, zato je čas delovanja kratek, kar pomeni, da je to bolj teoretičen kot praktičen problem.
Vprašanje o primerljivosti delovanja adrenalina, ki ga telo samo proizvaja ob stresu (npr. zaradi mobinga v službi), je bilo prav tako obravnavano. Mag. Pušenjak pojasnjuje, da se adrenalin v pomembnih količinah izloča ob akutnem stresu, ko gre res za nohte. Pri mobingu pa prevladujejo drugi stresni hormoni, kot so noradrenalin, kortizol in prolaktin. Ti hormoni imajo svoje učinke, v glavnem obrambne, vendar lahko dolgotrajno delovanje privede do bolezni. Prolaktin lahko zavira ovulacije, noradrenalin povzroča ožanje drobnih arteriol in visok krvni tlak, kortizol pa dolgoročno zmanjšuje imunski odziv, zvišuje tveganje za okužbe, diabetes in morda vpliva na pogostnost raka. Kljub temu pa nosečnost najverjetneje traja prekratko, da bi ti hormoni povzročili izmerljivo in predvidljivo škodo na sam potek nosečnosti ali razvoj ploda.
Odstranitev nevusov v lokalni ali splošni anesteziji med nosečnostjo ne predstavlja nobenega problema.
Anestezija med nosečnostjo
Anestezija med nosečnostjo se na splošno odsvetuje, saj lahko fizične spremembe pri nosečnicah vplivajo na potek anestezije. Zato se uporablja le v nujnih primerih ali kadar operacije ni mogoče odložiti. Izjema so prva dva do tri tedna nosečnosti, ko zunanji vplivi praviloma ne škodijo zarodku. Lokalni anestetiki, podobni tistim, ki jih uporabljajo zobozdravniki, se pred 16. tednom nosečnosti lahko uporabljajo brez težav.
Pogosti razlogi za anestezijo pred porodom so nujne operacije, kot so odstranitev cist na jajcevodih, vnetje slepiča, tumorji na dojkah ali prezgodnje odpiranje materničnega vratu. Splošna in epiduralna anestezija se med nosečnostjo izvedeta le, če sta nujni, pri čemer je treba skrbno pretehtati koristi in tveganja.
Pri epiduralni anesteziji lahko pride do nenadnega padca krvnega tlaka, zato nosečnice pred posegom prejmejo infuzijo. Zaradi zadrževanja vode v tkivih je lahko vstavljanje igle v hrbtenični kanal oteženo, kar lahko v obdobju po anesteziji povzroči dolgotrajne glavobole. Drugi možni zapleti vključujejo nenadno povišano telesno temperaturo.
Pri splošni anesteziji nosečnica namesto obrazne maske dobi dihalne cevke v sapnik, kar lahko povzroči rahlo pljučnico ali hripavost v dneh po posegu. Anestezija med nosečnostjo predstavlja tveganje tudi za nerojenega otroka, saj lahko zdravila preidejo skozi posteljico v otrokov krvni obtok. Splošna anestezija je povezana tudi z večjim tveganjem za prezgodnji porod ali spontani splav.
Los riesgos de utilizar medicación anestésica por fuera del ámbito asistencial
Operacije cist med nosečnostjo
Operacije cist med nosečnostjo se izvajajo po 12. do 16. tednu nosečnosti, če je to nujno, in sicer prednostno laparoskopsko. Odločitev za operacijo se vedno sprejema po skrbnem pretehtanju tveganj za zdravje matere in uspešnost nosečnosti.
"Vodena" ali enostavna cista v nosečnosti lahko predstavlja tveganje, da zaradi svoje velikosti in lege povzroči zasuk jajčnika, kar lahko vodi do odmrtja jajčnika. Lahko tudi zapre medenični vhod, kar onemogoča naravni porod. Včasih ciste počijo same od sebe. Zato se ciste pogosto opazuje z ultrazvokom.
Operacija v nosečnosti, če se izognemo maternici, načeloma ni bolj nevarna kot izven nosečnosti. Uporablja se anestezija, ki čim manj prehaja skozi posteljico, ter najmanj invazivne metode, kot je laparoskopija. Če gre za vodeno cisto, operacija morda ni nujna. V primeru čokoladne ali dermoidne ciste pa je potrebna takojšnja operacija po 16. tednu nosečnosti zaradi grozečega vnetja. V takšnih primerih je priporočljivo, da ginekolog napoti nosečnico v ustanovo, ki se ukvarja s posegi v nosečnosti, kjer ji bodo natančno svetovali glede poteka operacije in tveganj.
Zaključek
Nosečnost prinaša številne spremembe, ki zahtevajo skrbno načrtovanje in posvetovanje s strokovnjaki pri kakršnih koli medicinskih posegih. Medtem ko so elektivni posegi, kot je laserska korekcija vida, med nosečnostjo odsvetovani, se nujni posegi izvajajo ob skrbnem pretehtanju koristi in tveganj. Ključnega pomena je odprta komunikacija z zdravnikom, ki lahko zagotovi najboljše možne odločitve za zdravje matere in otroka.
tags: #operacije #v #casu #nosecnosti