V današnjem svetu, kjer so osebni dokumenti ključni za uveljavljanje osnovnih pravic in sodelovanje v družbi, se že novorojenčki soočajo s potrebo po njihovem pridobivanju. Brez dokumentov namreč ni mogoče uveljavljati zdravstvenega varstva, vpisa v vrtec, potovati in opravljati številnih drugih dejavnosti. Nekatere dokumente novorojenček dobi samoumevno, ker so obvezni za vsakega državljana Republike Slovenije, druge pa morajo starši naročiti in plačati, če jih želijo. Vse to pa je neločljivo povezano z zahtevami glede fotografij, še posebej, ko gre za uradne dokumente, kot so osebna izkaznica ali potni list.
Rojstni list: Prvi in temeljni dokument
Vsak novorojenček dobi kot prvi dokument rojstni list, ki je uraden dokaz o njegovem obstoju, starosti, kraju rojstva, starših in državljanstvu. Brez rojstnega lista namreč ni mogoče pridobiti nobenega drugega dokumenta za otroka. Rojstvo se po zakonu dokumentira in potrdi s prijavo rojstva. Ta mora vsebovati podatke o prijavitelju in o samem rojstvu: osebno ime otroka (če je že določeno), njegov spol, datum in uro rojstva, kraj rojstva, vitaliteto (živ/mrtev) in vrsto rojstva (dvojčki, trojčki…).
Podatki za vpis v rojstni list se v porodnišnici zbirajo na posebnem obrazcu, ki ga starši izpolnijo s svojimi osnovnimi podatki. Zato je priporočljivo imeti s seboj osebno izkaznico. V primeru zakonske zveze zadostuje poročni list, medtem ko izvenzakonske skupnosti, samski ali ločeni starši potrebujejo postopek priznanja očetovstva. Dokler ta postopek ni opravljen, otrok ne dobi rojstnega lista, saj sta na njem vpisana oba starša.
Rojstni list izda matični urad na pristojni upravni enoti. V večjih mestih to lahko traja do štiri tedne, v manjših krajih pa se zgodi prej. Starši ga običajno prejmejo po pošti. Če je rojstni list potreben prej, se lahko vloži pisna vloga za izdajo izpiska iz matične knjige rojstev, ki ga nato izdajo takoj po preveritvi podatkov. Pomembno je, da je otroku določeno ime, sicer ga je potrebno določiti na matičnem uradu.
V primeru izvenzakonske skupnosti morata oba starša osebno priti na matični urad ali center za socialno delo, da uredita očetovstvo. Po preveritvi podatkov in pridobitvi otrokove enotne matične številke (EMŠO) se staršema pošlje rojstni list. V primeru težav ali nesporazumov se lahko obrnete na pristojno službo za socialne zadeve.
Kopija rojstnega lista, imenovana "Izpisek iz rojstne matične knjige", se lahko pridobi kadarkoli na matičnem uradu v občini bivanja in je potrebna za vpis v vrtec ter druge namene. Izpiske izdajajo upravne enote na obrazcu, ki vsebuje podatke o zadnjem stanju.
Pri preverjanju podatkov na rojstnem listu je ključna natančnost, zlasti pri imenu in priimku otroka in staršev ter datumih rojstva.
EMŠO in zdravstveno zavarovanje: Zagotavljanje osnovnih pravic
Vsak prebivalec RS, vključno z novorojenčki, ima pravico in dolžnost prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje, brez katerega ni mogoč dostop do zdravniške pomoči. Če je otrok bolan pred pridobitvijo zdravstvene kartice, se je treba obrniti na zdravstveni dom ali porodnišnico. Otrok je zavarovan kot družinski član preko staršev do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma do 18. leta, če sam še ni zavarovanec.
Zdravstveno kartico uredi eden od staršev, tisti, po katerem bo otrok zavarovan. Do prejema rojstnega lista je mogoče uporabiti začasno potrdilo o zavarovanju. Prava zdravstvena kartica prispe na dom po pošti v približno 14 dneh. V primeru, da eden od staršev ni zaposlen, mora zdravstveno kartico urediti na območni enoti ZZZS, pri kateri je sam zavarovan.
Približno dva do tri mesece po rojstvu novorojenček dobi tudi svojo davčno številko, ki jo pošlje pristojni davčni urad samodejno. Vpis v davčni register izvede davčni urad na sedežu stalnega prebivališča otroka. Potrdilo o davčni številki prejmete po pošti v približno mesecu dni. Če je davčna številka potrebna prej, se lahko osebno oglasite na pristojnem davčnem uradu z identifikacijskim dokumentom in rojstnim listom.
Osebna izkaznica in potni list: Ključ do potovanj in prepoznavnosti
Osebna izkaznica je javna listina, ki dokazuje istovetnost in državljanstvo. Novorojenček in dojenček jo potrebujeta za potovanja v sosednje države in države Evropske unije. Vlogo vloži eden od staršev na katerikoli upravni enoti. V nujnih primerih je možna vloga tudi na ministrstvu za notranje zadeve.
Za vlogo potrebujete izpisek iz matičnega registra o rojstvu in fotografijo, ki ustreza kriterijem za uradne dokumente. Fotografija mora biti velikosti 3,5 cm x 4,5 cm, otrok mora biti slikan od spredaj, z odkritim čelom, brez pokrivala. Pogosto je fotografiranje najtežji del pridobivanja osebne izkaznice za dojenčka. Pred izdajo je potrebno plačati ceno obrazca in upravno takso.
Potni list, čeprav ni obvezen, je potreben za potovanja izven Evropske unije. Vsak državljan, tudi najmlajši, mora imeti svoj potni list. Vlogo vloži zakoniti zastopnik na upravni enoti ali diplomatsko-konzularnem predstavništvu RS v tujini.
Za vlogo potrebujete veljavni identifikacijski dokument starša in izpisek iz matičnega registra o rojstvu otroka. Priložiti je potrebno še fotografijo otroka, primerno za biometrični potni list. Vlogo preverite in podpišete. Za otroke, starejše od 8 let, je potreben tudi podpis otroka. Potni list je lahko z 32 ali 48 stranmi, cena pa je odvisna od števila strani in starosti otroka.
Dovoljenje za potovanje otroka: Zagotavljanje varnosti
Otrok do 15. leta starosti, ki potuje v tujino brez enega od staršev (npr. s starimi starši, sorodniki, prijatelji), potrebuje dovoljenje staršev ali zakonitega zastopnika. Potrdilo dobite na upravni enoti, kjer vam potrdijo dovoljenje, ki ga izdate vi. Pri tem mora zakoniti zastopnik izkazati svojo identiteto z veljavnim identifikacijskim dokumentom. Obrazec dovoljenja je predpisane oblike in vsebuje podatke o otroku in osebi, s katero potuje.
Fotografija za dokumente: Specifične zahteve
Pri fotografiranju otrok za uradne dokumente, kot so osebna izkaznica ali potni list, je treba upoštevati specifične zahteve. Fotografija mora jasno prikazovati poteze celega obraza od brade do lasišča ter obe polovici obraza. Odsevi na očalih ali okvirju niso dovoljeni. Otrok mora biti fotografiran brez klobuka, čepice ali rute. Ozadje mora biti enobarvno, svetlo in v kontrastu z obrazom, lasmi in oblačilom (priporočljivo je nevtralno sivo).
Za osebno izkaznico je potrebna referenčna številka digitalne fotografije, ki jo izda pooblaščen e-fotograf. V izjemnih primerih (bolezen, invalidnost, vloga v tujini ali izven uradnih prostorov) je možna predložitev fotografije v fizični obliki.
Za biometrični potni list je potrebna fotografija, ki ne sme biti starejša od enega leta in še vedno kaže pravo podobo državljana. V primeru dvoma o ustreznosti fotografije je najbolje, da se posvetujete s fotografom, ki je specializiran za tovrstne fotografije.
Varstvo osebnih podatkov in pravica do zasebnosti
Fotografija je osebni podatek, kadar lahko otroka na njej neposredno ali posredno prepoznamo. To velja tudi, če ga lahko identificiramo na podlagi oblačil, frizure, kraja nastanka ali drugih posebnosti. Za prepoznavnost ni nujno, da ga prepozna širša javnost; dovolj je, da ga prepoznajo sorodniki, sošolci ali sosedje.
Način fotografiranja lahko vpliva na prepoznavnost. Zmanjšamo jo lahko z uporabo nižje ločljivosti, fotografiranjem z večje razdalje, zajemom silhuet ali posnetkov od zadaj ter izbiro kadrov, kjer ni vidnih prepoznavnih oblačil, predmetov ali lokacij.
Varstvo fotografij otrok je ključno, saj so otroci ranljiva skupina. Njihove fotografije se lahko hitro znajdejo na spletu in postanejo tarča zlorab, oglaševanja, posmeha ali nezaželenega širjenja. Ko so enkrat objavljene na spletu, nad njimi pogosto izgubimo nadzor.
Odrasli morajo prevzeti odgovornost. Če obstaja dvom, je varneje fotografije obdržati v zasebnem krogu. Javna objava zahteva dodatno previdnost. Otroci, starejši od 15 let, imajo pravico zahtevati umik fotografije, mlajši pa to storijo preko staršev ali skrbnikov. V vsakem primeru se lahko obrnejo na zaupanja vredne odrasle osebe, kot so svetovalna služba, zagovornik otrokovih pravic ali center za socialno delo.
Fotografiranje in objavljanje fotografij otrok na spletu zahteva privolitev zakonitih zastopnikov (staršev). Privolitev mora biti prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna, ter se lahko kadarkoli prekliče. Starše je treba pred podajo privolitve podrobno informirati o obdelavi osebnih podatkov po 13. členu Splošne uredbe. Priporoča se pridobitev več ločenih privolitev za vsak namen obdelave posebej (npr. za objavo na družbenih omrežjih).
Upravljavec mora zagotoviti ustrezne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, vključno z varno hrambo in posredovanjem podatkov. Fotografiranje otrok brez privolitve staršev lahko predstavlja poseg v pravico do zasebnosti in celo sum storitve kaznivega dejanja nezakonitega slikovnega snemanja.
tags: #osebna #izkaznica #dojencek #fotografija