Začetek nosečnosti je čas številnih vprašanj in sprememb. Ko se porod približuje, je še posebej pomembno, da ste pripravljeni in pomirjeni. Prve mesece po rojstvu dojenčka se novopečeni starši soočajo z vrsto izzivov in vprašanj. No, v resnici skrbi pestijo vse starše, ne glede na starost otroka, a dejstvo je, da prihod novega družinskega člana in prvi tedni ter meseci z njim predstavljajo prav poseben mejnik za starše. Na prihod novega družinskega člana se je skorajda nemogoče v celoti pripraviti. Otroci so si različni, starši prav tako. Vsekakor pa je rojstvo otroka ena največjih prelomnic v življenju posameznika, tedni in meseci, ki sledijo, pa pogosto naš svet obrnejo na glavo. Ah, kaj bi si zatiskali oči, ko enkrat postanemo starši, svet pogosto vidimo drugače. Vsako obdobje otroštva prinaša svojevrstne izzive in radosti, morda najbolj izčrpajoči pa so prav prvi tedni in meseci z dojenčkom, ki se šele privaja na novi svet zunaj maternice. V Splošni bolnišnici Novo mesto nudijo nosečnicam, ki se odločajo za porod v njihovi porodnišnici, predavanja z različnimi vsebinami. Udeležbo priporočajo že od prvega tromesečja nosečnosti, kjer se lahko seznanite s temo “Varna telesna aktivnost v nosečnosti in po porodu”. Vseh predavanj pa se lahko udeležite tudi po dopolnjenem 30. tednu nosečnosti. Predavanja se priporočajo tako nosečnicam kot bodočemu očetu. Vsa predavanja so brezplačna in se odvijajo v živo ob 15. uri v sejni sobi RESTAVRACIJE SBNM.
Priprava na porod in prve ure po rojstvu
Prijave na predavanja so obvezne. Prijava ni pogoj za udeležbo, vendar vas zaradi omejenega prostora prosimo za predhodno najavo. Toplo vabljeni tudi na predavanja o porodu, ki potekajo v Splošni bolnišnici Novo mesto. Vsako prvo sredo v mesecu predavajo babice iz porodnega bloka. Urnik predavanj je objavljen na spletni strani Zdravstvenega doma Novo mesto, pred dispanzerjem za ženske ter v čakalnici dispanzerja. Obveščamo vas, da zaradi bolezni predavanja dne 24. 3. 2026 odpadejo.
Ko se novorojenček rodi, mu obrišemo nos in usta. Takoj ga položimo mami na trebuh, da čim prej vzpostavita stik koža na kožo. Pokrijemo ga s pleničko in toplo odejico. Kadar se novorojenček dobro počuti, poporodni potek pri mami pa brez posebnosti, lahko tudi rutinske postopke, kot so tehtanje, merjenje, aplikacija K-vitamina in kapljic za oči, odložimo. Prav tako je to priložnost, da tudi očka vzpostavi prvi stik z novorojenčkom in ga pestuje. Po porodu ostanete skupaj z novorojenčkom v porodni sobi še tri ure.
Moja prva poporodna vadba po drugem porodu
Ključni vitamini in minerali za novorojenčka
Vitamin K je v maščobi topen vitamin, ki je ključnega pomena v procesih strjevanja krvi. Pomanjkanje vitamina K torej poveča tveganje za krvavitev. Novorojenček, ki se rodi, je zaradi nezrelosti svojih jeter, sterilnega črevesja, slabega prehajanja vitamina K preko posteljice in majhne vsebnosti vitamina K v materinem mleku še posebej nagnjen k pomanjkanju vitamina K in h krvavitvam. Njegove vrednosti se normalizirajo šele po enem mesecu.
Razvoj in posebnosti novorojenčkove kože
Koža je največji človeški organ, saj pokriva celotno površino našega telesa. Medtem ko pri odraslem predstavlja ‘le’ 3 % telesne teže, je pri novorojenčku delež precej višji - kar 13 %. Koža v celoti dozori v 37. tednu nosečnosti, medtem ko se znojnice aktivirajo teden poprej. Koža novorojenčka je mehka in nagubana, pokrita s plastjo izločkov lojnic in roženo plastjo iz odmrlih kožnih celic. Slednje se začnejo proizvajati s koncem drugega trimesečja, med porodom pa služijo kot mazilo, s pomočjo katerega se lažje izmuznemo skozi porodni kanal. Prav tako ta plast novorojenčka ščiti pred izhlapevanjem vode, UV-sevanjem, naglimi temperaturnimi spremembami in vdorom različnih mikroorganizmov.
Koža donošenega novorojenčka je sestavljena iz treh plasti tako kot koža odraslega: povrhnjice, usnjice in podkožja. Za razliko od odrasle kože je precej tanjša in manj poraščena, poleg tega sta vrhnjica in usnjica med seboj slabše povezani. Vrednost pH kože novorojenčka se giblje okrog šest, v nekaj dneh po rojstvu pa se zniža pod pet, saj kisli plašč kože ovira rast patogenih organizmov. Zaradi občutljivosti novorojenčkove kože na zunanje dejavnike se lahko pojavijo tudi posamezne nenevarne spremembe na koži. Ena takšnih so milije, drobne bele bunkice, po videzu in velikosti podobne zdrobu. »Na koži novorojenčka pogosto vidimo toksični eritem in milije, kar terapije ne potrebuje. Težave izzvenijo same. Nekateri novorojenčki imajo izrazito suho kože, ki se mestoma lušči. Najpogosteje je to pri prenošenih novorojencih. Uporablja se negovalna krema. V porodnišnici uporabljamo tudi ribje mazilo,« pojasnjuje Tina Ahačič, dr. med., spec.
Spremembe kože, ki potrebujejo takojšen pregled pri pediatru, so predvsem bakterijska vnetja kože - rdečina, ki se hitro širi. Ob tem ima otrok tudi povišano telesno temperaturo ali je nerazpoložen. Večina izpuščajev je nenevarnih in se klinična slika razvije v nekaj dneh. Luščenje kože pri novorojenčkih je precej običajen pojav, sploh na dlaneh in podplatih, kasneje pa se pojavi tudi na lasišču kot t. i. temenice.
Nega novorojenčkove kože: Od kopanja do zaščite pod plenico
KOŽA NOVOROJENČKA JE IZJEMNO OBČUTLJIVA. Pri negovalni rutini se je treba usmeriti predvsem v nežno umivanje in nanašanje negovalnih mazil. Novorojenčka se sprva umiva na previjalni mizi z bombažnimi krpicami in vodo. Umiti je treba celotno kožo, predvsem pa kožne gube. Kopanje se ne priporoča, dokler se popek v celoti ne zaceli, saj se sicer poveča tveganje za okužbe. Prav tako novorojenček še nima razvite termoregulacije in bi ob kopelih lahko hitro prišlo do pregretja ali podhladitve. Na otroško kožo je smiselno nanašati tudi negovalna mazila (predvsem, če je otrok nagnjen k atopijskemu dermatitisu). V zimskih mesecih je dobro uporabljati bolj mastna mazila (da bo koža v sebi dlje časa zadržala vlago), medtem ko je v poletnih mesecih smiselno uporabljati vlažilne, manj mastne kreme.
Za nego zdrave novorojenčkove kože velja pravilo manj je več, saj potrebujemo le nekaj osnovnih izdelkov. Med njimi najdemo izdelke, namenjene čiščenju kože, kot so mila in šamponi, negovalne izdelke za vlaženje kože ter izdelke za zaščito kože pod plenico, ki naj vsebujejo cinkov oksid. Za odstranjevanje temenc v lasišču lahko uporabimo olja ali šampone in pene s salicilno kislino, ki temenca zmehča in olajša čiščenje.
Kako pogosto lahko/moramo kopati dojenčka? Kakšna je pravilna temperatura vode?
Dojenčkova koža načeloma ni umazana, zato vsakodnevno kopanje ni potrebno. Kopanje se svetuje vsaj dvakrat na teden. Nekateri otroci imajo zelo radi kopanje, zato lahko take otroke kopamo tudi večkrat. Otroka lahko umijemo le z vodo, sicer pa se od izdelkov za umivanje svetuje uporaba sindet mil. Glede temperature vode je za kopanje najbolje uporabiti toplo (ne prevročo) vodo (okrog 37 °C). Pri novorojenčkih oz. dojenčkih moramo biti še posebej pozorni na temperaturo vode, da ne pride do pregretja ali podhladitve.
Ali je treba dojenčkovo kožo namazati vsakič po kopanju? Kako pravilno nanesti kremo na dojenčkovo kožo?
Po kopanju oz. tuširanju se priporoča na kožo celotnega telesa nanesti negovalna mazila, saj se pri umivanju določen del zaščitne plasti na koži spere. Če otrok nima nobenih težav s kožo, reden nanos negovalnih mazil po kopanju seveda ni nujno potreben. Drugače pa je pri otrocih, ki so nagnjeni k atopijskemu dermatitisu. Pri teh otrocih je takoj po kopanju in nežnem brisanju treba na kožo nanesti zadostno količino negovalnih mazil. Količina negovalnega mazila je pri različno starih otrocih (zaradi različne površine kože) različna. Primerna temperatura prostora je podobna kot za odrasle (približno med 20 in 22 °C). Seveda, vendar je treba dojenčka primerno obleči (več plasti oblačil), mu nadeti primerne, tople čevlje oz. copate, rokavice, kapo. Na kožo, ki je izpostavljena mrazu (predvsem obraz), je smiselno nanesti negovalno kremo. Z novorojenčki se je bolje prvih nekaj dni zadrževati le v stanovanju oz. v notranjih prostorih.
Plenični izpuščaji: Vzroki, preprečevanje in zdravljenje
Plenični izpuščaji so pri otrocih zelo pogosti. Do vnete kože pod plenico pride največkrat zaradi okluzivnega učinka plenice same, dražečega vpliva blata in urina, pogosto pride tudi do sekundarne infekcije s kandido. Za preprečitev nastanka dermatitisa pod plenico svetujemo pogostejšo menjavo plenic, temeljito čiščenje kože ob previjanju ter nanašanje zaščitne kreme ali mazila z vsebnostjo cinkovega oksida, ki ščitijo kožo pred vlago in vplivi izločkov. Po možnosti naj bo otrok čim več časa brez plenic, da bo koža izpostavljena zraku.
Če se pojavi manjša rdečina ali neprijeten občutek na koži, lahko vedno najprej poskusimo z nanosom negovalnih mazil. Če se stanje v nekaj dneh ne izboljša ali se celo poslabša, je potreben pregled pri pediatru oz. dermatologu.
Dojenje: Najboljša hrana za novorojenčka
V številnih slovenskih porodnišnicah se trudijo, da materam po najboljših močeh pomagajo v prvih dneh, tudi pri dojenju. Materino mleko je namreč najboljša hrana za dojenčka, a pri nekaterih materah dojenje ne steče zaradi takšnih in drugačnih dejavnikov, spet druge že v začetku izberejo adaptirano mlečno formulo. V večini porodnišnic mamice spodbujajo k prvemu podoju že takoj po rojstvu, ko se otrok prisesa na dojko ob stiku z mamino kožo. Mnogi novorojenčki se pristavijo kar sami, saj povsem nagonsko poiščejo dojko za sesanje, druge je treba k temu nežno spodbuditi.
Mleko matere je v celoti prilagojeno potrebam razvijajočega se dojenčka, dojenje pa ni le način hranjenja, temveč otroku omogoča bližino in mu daje občutek varnosti. V prvih dneh otrok sesa predvsem mlezivo oz. kolostrum, ki je bogatejše od mleka in pomaga dojenčku pri razvoju protiteles, ki ga ščitijo pred okužbami. Med tretjim in petim dnem v dojkah pride do navala mleka, v tem obdobju pa je najbolje otroka pogosto pristavljati k prsim, z namenom, da si zagotovimo zadostno količino mleka za naprej. Seveda je lahko dojenje v začetku boleče, tudi izčrpajoče, zaradi česar marsikatera mamica po začetnih izzivih z dojenjem preneha. Priporoča se, da otroka podojimo od osem- do dvanajstkrat na dan, sploh po porodu pa je dobro, da ga pristavimo vsakič, ko pokaže znake lakote (odpiranje ustec, lizanje ustnic, sesalni gibi, obračanje glave, nemir, žvečenje prstov itd.), saj na ta način pripomoremo k boljši laktaciji in vzpostavitvi dojenja. Po končanem dojenju naj otrok ‘podre kupček’, saj na ta način odvede zrak, ki ga je zaužil ob sesanju.
Po priporočilih strokovnjakov naj bi dojenje predstavljalo edini vir prehrane novorojenčka do starosti šestih mesecev, z uvajanjem goste hrane pa se postopoma zmanjša tudi število podojev. Priporočljivo je, da otroka dojite vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije celo do starosti dveh let ob ustrezni dopolnilni prehrani.
Moja prva poporodna vadba po drugem porodu
Razumevanje in obvladovanje dojenčkovih krčev
Vaš dojenček neutolažljivo joka, kolena vleče k sebi na trebušček, mučijo ga vetrovi, v obrazek je rdeč in nervozno stiska pesti? Povsem mogoče je, da ga mučijo krči v trebuščku. Dojenčkov prebavni sistem je namreč še nerazvit, zato lahko posamezne snovi slabše prebavi, pri čemer v črevesju nastajajo plini, ki povzročajo napihnjenost. Prav tako so lahko krči posledica zraka, ki je v trebušček zašel med hranjenjem po steklenički ali dojenjem. Krči nastanejo zaradi krčenja gladkega mišičevja črevesja, kar novorojenček občuti kot bolečino. Niso pa vsi krči kolike. Slednji namreč trajajo vsaj tri ure na dan, tri dni v tednu in vsaj tri tedne skupaj. Kolike se najpogosteje pojavijo pozno popoldne ali zvečer - prepoznamo jih po nenadnem in neprekinjenem joku, otrok v obraz postane rdeč, trebušček je napet in boleč na otip, nogice so običajno pokrčene v kolenih, otrok pa jih dviguje k trebuščku.
Kdaj obiskati pediatra ali dermatologa?
Otroci so vsakodnevni obiskovalci dermatoloških ambulant. Otroška koža je precej bolj občutljiva kot koža odraslega. To pomeni, da se na zunanje dejavnike lahko odzove precej bolj intenzivno kot pri odraslem. Starši so zaradi kožnih sprememb pri otrocih običajno precej zaskrbljeni. Če se pojavi manjša rdečina ali neprijeten občutek na koži, lahko vedno najprej poskusimo z nanosom negovalnih mazil. Če se stanje v nekaj dneh ne izboljša ali se celo poslabša, je potreben pregled pri pediatru oz. dermatologu.
Posebni nasveti za starše otrok z atopijskim dermatitisom
Staršem svetujem, da skrbijo za to, da bo otrok v varnem okolju, brez posrednega ali neposrednega psihičnega in fizičnega nasilja. Ob pojavu kožnih sprememb se je treba izogibati stavkom, kot je npr. »joj, kakšno grdo kožo imaš«, saj s tem otroka spravljamo v stisko, kar lahko vodi do poslabšanja stanja. Ob pojavu vnetnih žarišč je treba še bolj redno izvajati nego kože (z negovalnimi mazili - vsaj dvakrat na dan, izvajati kopeli …). Seveda pa je na vnetna žarišča treba nanašati tudi zdravilne pripravke, ki jih predpišemo zdravniki glede na klinično sliko, ki se od posameznika do posameznika vedno razlikuje. Čim več časa preživite s svojim otrokom! Na tak način se boste z njim bolje povezali, razumeli boste njegove potrebe in mu nudili najboljšo oporo ter zaščito pri odraščanju. Ljubezen, ki jo boste nudili otroku, vam bo otrok vrnil v še večji meri. Glede kože svetujem upoštevanje navodil in nasvetov, ki jih podajamo strokovnjaki. Nasveti laikov lahko vodijo k poslabšanju kožnega stanja.
tags: #osebna #nega #novorojencek