Oslovski kašelj, znano tudi kot pertussis, predstavlja resno bakterijsko okužbo dihal, ki lahko ogrozi življenje predvsem najmlajših. Kljub temu, da je v Sloveniji cepljenje otrok proti tej bolezni obvezno, se oslovski kašelj še vedno pojavlja, s primeri bolnih dojenčkov, mlajših od treh mesecev, ter tudi starejših otrok in odraslih oseb, ki krožijo skozi vse leto. V zadnjem času, zlasti v letu 2024, beležimo izrazit porast okužb, kar poudarja potrebo po celovitem pristopu k obvladovanju te nalezljive bolezni.
Kaj je oslovski kašelj in zakaj je tako nevaren za dojenčke?
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Bolezen se najpogosteje pojavlja v obliki hudih napadov kašlja, ki so še posebej nevarni za dojenčke, mlajše od šest mesecev. Pri njih bolezen pogosto poteka netipično; namesto kašlja se lahko pojavijo kratki premori v dihanju, med katerimi dojenček pomodri zaradi pomanjkanja kisika. Ta dihalna stiska predstavlja izjemno tveganje za resne zaplete, kot so pljučnica, vročinski krči, možganske krvavitve in celo smrt.
Klinična slika bolezni se običajno začne z blagimi simptomi, podobnimi prehladu, kot so izcedek iz nosu, rahla vročina in občasen kašelj, ki se postopoma razvije v intenzivne, mučne napade kašlja. Ti napadi so lahko tako močni, da povzročijo bruhanje in izčrpajo bolnika. Potek bolezni je lahko dolgotrajen, saj lahko traja od šest do deset tednov, včasih pa še dlje. Pri cepljenih otrocih in odraslih je potek bolezni lahko blažji in manj značilen, kar otežuje zgodnje prepoznavanje in preprečevanje nadaljnjega širjenja okužbe.
Zakaj je cepljenje nosečnic ključnega pomena pri zaščiti novorojenčkov?
Najbolj učinkovit način zaščite pred oslovskim kašljem je cepljenje. V Sloveniji je to cepljenje obvezno za otroke, vendar se začne šele v starosti treh mesecev. To pomeni, da so dojenčki v prvih nekaj mesecih življenja, ko je njihov imunski sistem še nezrel in najbolj ranljiv, nezaščiteni pred to nevarno boleznijo.
Tu nastopi kritična vloga cepljenja nosečnic. Cepljenje nosečnice proti oslovskemu kašlju v času nosečnosti predstavlja najboljši način zaščite novorojenčka že od prvega dne življenja. Po cepljenju v telesu nosečnice nastanejo protitelesa, ki se preko posteljice prenesejo na plod. Ta prenos protiteles predstavlja tako imenovano pasivno zaščito, ki dojenčku zagotavlja pomembno mero odpornosti v prvih tednih življenja, dokler sam ne prejme svojega prvega odmerka cepiva. Ta zaščita lahko doseže več kot 90-odstotno učinkovitost v prvih treh mesecih otrokovega življenja.
Poleg tega cepljenje nosečnice varuje tudi njo samo pred okužbo, kar je pomembno, saj bi lahko necepljena nosečnica po porodu bolezen prenesla na svojega novorojenčka. Zato je cepljenje v nosečnosti dvojno koristno - ščiti tako mater kot otroka.
Kdaj in kako poteka cepljenje nosečnic?
Najprimernejši čas za cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju je čim prej po dopolnjenem 24. tednu nosečnosti. Priporočljivo je, da se nosečnica cepiva udeleži v vsaki nosečnosti, saj zaščita s časom upada, ne glede na preteklo cepljenje ali prebolelo bolezen.
Cepljenje nosečnic v Sloveniji poteka brezplačno, saj strošek krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Nosečnice se lahko naročijo na cepljenje pri svojem izbranem osebnem zdravniku, nekaterih ginekologih ali v cepilnih centrih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V zadnjih letih se je število cepljenih nosečnic sicer povečalo, vendar je glede na skupno število nosečnic še vedno prenizko.
Pomembno je poudariti, da samostojnega cepiva proti oslovskemu kašlju ni na voljo. Nosečnicam se ponudi kombinirano cepivo, ki ščiti tudi pred davico in tetanusu (Di-Te-Per), namenjeno obnovitvenemu cepljenju oseb, starejših od štirih let. To cepivo je varno in ne more povzročiti oslovskega kašlja, saj gre za tako imenovano "mrtvo" cepivo.
Varnost cepiva in morebitni neželeni učinki
Varnost cepiva proti oslovskemu kašlju v nosečnosti je bila potrjena v številnih študijah, vključno s tistimi, ki so vključevale več kot 40.000 nosečnic v ZDA in Veliki Britaniji. Te študije niso poročale o povečanem tveganju za zaplete med nosečnostjo ali škodljivih učinkih na plod. Najpogostejši neželeni učinki so blagi in prehodni, kot so bolečina, rdečina ali oteklina na mestu cepljenja, glavobol, bolečine v mišicah ali splošno slabo počutje. V Sloveniji so zabeležili le redke primere neželenih učinkov, ki so bili vsi blagi in prehodnega značaja.
Cepivo Di-Te-Per, ki se uporablja pri nosečnicah, je mrtvo cepivo, kar pomeni, da ne vsebuje živih bakterij in ne more povzročiti okužbe z oslovskim kašljem, davico ali tetanusom. Zato je varno tako za nosečnico kot za njenega nerojenega otroka.
Dojenje po cepljenju
Cepljenje proti oslovskemu kašlju v nosečnosti ne predstavlja ovire za dojenje po porodu. Pravzaprav obstajajo dokazi o povečani koncentraciji protiteles proti oslovskemu kašlju v materinem mleku po cepljenju v nosečnosti. To pomeni, da lahko dojenje še dodatno prispeva k zaščiti dojenčka pred boleznijo.
Kaj storiti za zaščito svojega dojenčka?
Nosečnice, ki želijo zagotoviti najboljšo možno zaščito svojim novorojenčkom, bi se morale čim prej po 24. tednu nosečnosti naročiti na cepljenje proti oslovskemu kašlju. Poleg tega je pomembno, da so zaščitene tudi osebe, ki bodo v prvih tednih življenja najbližje vašemu dojenčku. To vključuje očeta, starejše brate in sestre ter druge družinske člane ali skrbnike. Priporočljivo je, da se vsi, ki niso bili cepljeni proti oslovskemu kašlju v zadnjih 10 letih, cepijo vsaj dva tedna pred kakršnimkoli stikom z novorojenčkom. S tem se zagotovi, da imajo tudi oni dovolj visoko raven protiteles za preprečevanje prenosa okužbe na najranljivejše.
Cepivo proti oslovskemu kašlju v nosečnosti
Druge pomembne okužbe v nosečnosti
Poleg oslovskega kašlja obstaja več drugih virusnih in bakterijskih okužb, ki lahko predstavljajo potencialno tveganje za zdravje nosečnice in njenega ploda. Med te okužbe spadajo listerioza, toksoplazmoza, hepatitis B, sifilis, rdečke, norice, okužbe s streptokokom skupine B, citomegalovirus (CMV) in parvovirus B19. Nekatere od teh okužb se lahko prenesejo na plod in povzročijo resne posledice, kot so prezgodnji porod, spontani splav, mrtvorojenost ali prirojene okvare pri novorojenčku.
V Sloveniji se nosečnice v okviru rednega presejanja testirajo na nekatere od teh okužb, kot so toksoplazmoza, hepatitis B in sifilis. Za druge okužbe so na voljo dodatni testi. Pomembno je, da se nosečnice z izbranim ginekologom pogovorijo o vseh relevantnih okužbah in preventivnih ukrepih.
Zavedanje o teh tveganjih in aktivno ukrepanje, vključno s cepljenjem proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti, je ključnega pomena za zagotavljanje zdrave nosečnosti in zdravega otroka. Cepljenje proti oslovskemu kašlju v nosečnosti ni le priporočilo, temveč odgovoren in nujno potreben ukrep za zaščito najranljivejšega dela naše družbe.
V letu 2024 smo do 13. marca prejeli 381 prijav oslovskega kašlja, medtem ko je bilo v celotnem letu 2023 prijavljenih 125 primerov. Ta skokovit porast poudarja, da oslovski kašelj ostaja resna grožnja javnemu zdravju, zlasti za dojenčke, ki še niso polno zaščiteni s cepljenjem. Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. V pandemiji covida-19 smo zabeležili upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok, kar je lahko eden od dejavnikov povečane pojavnosti. Cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) je priporočljivo tudi za nosečnice (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) čimprej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti. Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi, priporočamo tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju. Cepljenje nosečnic namreč povzroči nastanek protiteles, ki se preko posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja. Cepljenje nosečnice proti oslovskemu kašlju zaščiti njo in plod oziroma novorojenčka. To je zelo pomembno, saj lahko dojenčke cepimo šele pri 3. mesecih. Cepljenje nosečnic priporočamo čim prej po 24. tednu. Če nosečnica ni cepljena in zboli, je lahko močan kašelj v nosečnosti zelo moteč. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju je varna in zanesljiva zaščita proti tej bolezni, ki je za dojenčke lahko smrtno nevarna. V zadnjih dveh letih se je v Sloveniji cepilo okoli 1000 nosečnic proti oslovskemu kašlju. To je razmeroma malo glede na to, da je na leto nosečih med 16.000 do 17.000 žensk. V prvi polovici leta 2024 pa se je proti oslovskemu kašlju v Sloveniji cepilo že skoraj 1000 nosečnic, tretjina v cepilnih ambulantah NIJZ. Cepljenje priporočamo čim prej po dopolnjenem 24. tednu nosečnosti. Po cepljenju v telesu nosečnice nastanejo protitelesa, ki se preko posteljice, po rojstvu pa z materinim mlekom prenesejo na otroka. Zaščita proti bolezni s časom upada, ne glede na to, ali gre za imunost po preboleli bolezni ali za zaščito s cepljenjem. Zaščito s cepljenjem je zato priporočljivo obnoviti vsaj enkrat v odrasli dobi, za nosečnice pa ob vsaki nosečnosti, da je raven protiteles dovolj visoka tudi za zaščito novorojenčka. Število primerov oslovskega kašlja je letos močno naraslo - samo v prvi polovici leta je zbolelo več kot 1500 oseb, večinoma dojenčkov, otrok in mladih do 20. let starosti. Cepljenje proti oslovskemu kašlju se lahko sicer prične že po 6 tednu starosti, v Sloveniji pa imamo v rednem programu cepljenje predvideno po 3 mesecih starosti. Vendar dojenčki za razvoj zaščitne ravni protiteles potrebujejo več odmerkov. To pomeni, da so prvih nekaj mesecev nezaščiteni in najbolj ranljivi za posledice oslovskega kašlja. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je zelo varno. Pri odraslih se opravi s cepivom Di-Te-Per, ki ščiti tudi proti davici in tetanusu. Gre za mrtvo cepivo, ki ne more povzročiti oslovskega kašlja. Leta 2022 smo v Sloveniji uporabili 26.832 odmerkov cepiva Di-Te-Per. Podanih je bilo 68 prijav, ki so vsebovale 185 domnevnih neželenih učinkov. Vsi so bili blagi in prehodnega značaja. 129 se jih je nanašalo na spremembe na mestu cepljenja (bolečina, oteklina, rdečina), 18 je bilo primerov povišane telesne temperature, 13 primerov glavobola in 6 primerov utrujenosti. Zabeleženi so tudi posamični primeri drugih neželenih učinkov, in sicer bolečina v mišicah oziroma sklepih, povečanje oziroma otekanje bezgavk (limfadenitis, limfadenopatija), izpuščaj, slabost, nerazpoloženost oziroma razdražljivost, nespečnost, vrtoglavica, suha usta, slabo počutje in zaspanost. Če doji cepljena mamica, dojenček del zaščite pred okužbo prejema tudi preko njenega mleka. Priporočljivo je, da se drugi družinski člani, ki niso bili cepljeni proti oslovskemu kašlju v zadnjih 10 letih, cepijo vsaj dva tedna pred kakršnimkoli stikom z vašim dojenčkom. Prenešena protitelesa se že po nekaj tednih izločijo iz krvnega obtoka novorojenčka oziroma dojenčka. Zato je cepljenje nosečnice zelo priporočljivo.
tags: #oslovski #kaselj #v #nosecnosti