Vprašanje "Ali spite?" je pogosto prvo, ki ga slišijo novopečeni starši. Vendar pa je ta vprašanje lahko vir dodatne stiske, saj je popolnoma običajno, da dojenčki še ne prespijo noči. Zavedanje, da spanje in dojenčki praviloma ne gredo skupaj, je prvi korak k lažjemu sprejemanju te realnosti. Na dojenčka, ki noče spati, ne glejte kot na svoj osebni neuspeh. Številne raziskave so pokazale, da se dojenčki zbujajo veliko pogosteje kot odrasli, njihov cikel spanja pa v povprečju traja le 50 minut. Spanje je osnovna biološka potreba, ki ključno vpliva na zdravje - tako otroka kot celotne družine.
Mnogi mladi starši še niso slišali za izraz "regresija spanja". Gre za obdobje, ko dojenček, ki je prej dobro spal, doživi začasno zmanjšanje vzorcev spanja, se zato pogosteje zbuja in težje umiri. Regresija spanja se običajno pojavi okoli 4., 9. in/ali 18. meseca starosti in lahko traja od treh do šestih tednov. Pogosto sovpada z razvojnimi ali fizičnimi mejniki, kot so kobacanje, izraščanje prvega zoba in podobno.
Varen prostor za spanje: Prioriteta številka ena
Prostor, namenjen spanju, mora biti v prvi vrsti varen za dojenčka. Da bi zmanjšali tveganje za sindrom nenadne smrti v zibki, je treba upoštevati določene previdnostne ukrepe. Dojenček naj spi na trdi vzmetnici, pokrit le do višine pazduh. Njegov obraz naj ne bo obrnjen navzdol, noge naj bodo na končnem delu postelje, da se ne more zlesti pod odejo. Dojenčkova glava med spanjem nikoli ne sme biti pokrita. Idealna temperatura v prostoru je med 16°C in 20°C. Priporočljivo je, da dojenček spi v vaši sobi vsaj prvih šest mesecev, vendar naj ne spi med dvema osebama. Če kadite, jemljete zdravila ali ste preveč izčrpani, ne spite v isti postelji z vašim dojenčkom.
Večerna rutina: Ključ do mirnega uspavanja
Ko se približuje čas za uspavanje, je ključnega pomena vaša mirnost. Otroci čutijo vaše razpoloženje in dobro prepoznajo ton vašega glasu. Če želite, da otrok zaspi, mora imeti občutek varnosti. Vaš miren in pomirjujoč glas bo zagotovo prispeval k temu, da se bo otrok potolažil, umiril in lažje zaspal. Če ste napeti in razdraženi, to začuti tudi vaš otrok.
Zavedamo se, da pride trenutek, ko starši preprosto ne zmorejo več. A to ne pomeni, da je z vami kaj narobe. Vsakemu staršu se je to že zgodilo. Če imate možnost, si vzemite nekaj minut zase. Zelo pomembno je ustvariti prijetno in pomirjujočo večerno rutino, ki se je boste dosledno držali. Otroku bo lažje, če bo lahko predvideval zaporedje dogodkov, ki se običajno začnejo po večerji. Ob vsakodnevni rutini se bo počutil veliko bolj varnega. Ritual poskusite vzpostaviti že pri majhnem dojenčku (npr. hranjenje, previjanje, crkljanje, poslušanje uspavanke, spanje). Kasneje lahko v večerno rutino vključite še druge aktivnosti, kot je poslušanje zgodbe, ki bo aktivirala višje možgane in s tem umirila motorične impulze.
Pred spanjem naj otrok ne je hrane, bogate z beljakovinami, ki aktivira dopamin, kot so ribe ali meso. Tudi čokolada ni najboljša ideja. Boljša izbira je hrana, bogata z ogljikovimi hidrati.
Če opazite, da se otrok nečesa boji, njegove strahove vzemite resno in ga vedno pomirite. Če spi pri vas, se uležite poleg njega in se osredotočite na svoje globoko dihanje. Če spi v svoji posteljici, mu ponudite ninico, ki jo bo lahko ponoči prijel in bo dišala po vas. Še posebej priporočljivo je, če dojenčku ponudite mehko blago, ki diši po vašem mleku. Vaš vonj lahko v otrokovih možganih sproži pozitivna občutja in deluje kot močno pomirjevalo. Če vas dojenček potrebuje, ga ne pustite samega.
Neverjetno preprost način za izboljšanje spanca dojenčka (znanstveno podprt)
Skupno spanje: Naravna potreba ali sodobni tabu?
Devetdeset odstotkov staršev na svetu spi v postelji skupaj s svojim dojenčkom. Tako je bilo že od začetka človeštva. Vprašanja o tem, kje in kako naj otrok spi, sprožajo burne odzive samo v nekaterih delih sveta. V marsikateri državi je spanje v isti postelji z otrokom nekaj povsem samoumevnega. Dejstvo, da dojenčki spijo sami, je v zadnjih nekaj desetletjih predvsem značilno za zahodni srednji razred.
Številne raziskave so pokazale, da je spanje z otrokom v isti postelji (seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov) naložba v njegovo čustveno in telesno zdravje. Telesni stik pomaga uravnavati sistem za odzivanje na stres v možganih. Psihološke raziskave dokazujejo, da imajo otroci, ki so v prvih letih življenja spali v skupni postelji s starši, boljše kognitivne spretnosti, boljše mnenje o sebi, manj so anksiozni. V odrasli dobi pa so bolj zadovoljni s svojim življenjem in imajo manj duševnih težav.
Spanje v skupni postelji omogoča, da otrok več časa preživi v plitvejšem spanju, kar ga lahko varuje pred sindromom nenadne smrti v zibki. Izboljša tudi vaše spanje, saj lahko dojenčka, ki je ob vas, hitreje pomirite, kot če morate vstajati in iti do njega. Nekateri starši imajo pomisleke, da bi se lahko ulegli na otroka in ga zadušili. Ameriška akademija za pediatrijo odsvetuje spanje v skupni postelji predvsem takrat, kadar imajo starši čezmerno telesno težo in so kadilci. Mednarodna raziskovalna organizacija SIDS Global Task Force pa je odkrila, da imajo kulture, kjer dojenčki najpogosteje spijo skupaj v postelji s starši, najmanjšo stopnjo sindroma nenadne smrti v zibki na svetu.
Kdaj je pravi čas za samostojno spanje?
Enotnega odgovora na vprašanje, kdaj je pravi čas za samostojno spanje, v literaturi ni. Najboljši čas je takrat, ko to ustreza vaši družini. Če se vi in vaš otrok dovolj naspite in imate s partnerjem dovolj telesne intimnosti kljub skupnemu spanju, ni razloga, da bi se temu odpovedali. Skrb, da otrok kasneje ne bo želel spati v svoji postelji, je odveč, saj se z razvojem višjih možganov sistem za ločitveno stisko s časom oslabi. Seveda pa, če vam skupno spanje ne ustreza in se ne morete naspati, je bolje spati vsak v svoji postelji. Neprespanost in razdražljivost ne koristita nikomur.
Otrok je po šestem mesecu starosti praviloma sposoben prespati vsaj šest zaporednih ur. V tem obdobju začne jesti gosto hrano, zato mu lahko v drugi polovici prvega leta življenja ponudite priložnost, da poskusi spati v svoji posteljici. Izogibajte se uspavanja v naročju, vozičku ali avtosedežu, saj bo otrok ob prebujanju vedel, da je zaspal drugje, in se bo težje privadil na svojo posteljico. Za prehod iz enega cikla spanja v drugega potrebuje pomoč, na primer ninico, ki diši po vas.
Če se odločite, da bo vaš otrok spal v svoji sobi, se izogibajte metodam, ki temeljijo na puščanju otroka jokati, ne da bi ga potolažili. Dojenček se sam ni sposoben spraviti v stanje notranjega miru. Če se nihče ne odzove na njegove klice na pomoč, ga to lahko zaznamuje za celo življenje. Veliko večja naložba v zdrav razvoj vašega otroka bo, če si vzamete čas in ga prijazno navajate na samostojno spanje, pri čemer se izogibate metodam, ki temeljijo na joku. Redna večerna rutina je izjemno pomembna. Bodite ob njem toliko časa, kolikor vas potrebuje. Naj ima ob sebi svojo najljubšo ninico, ki naj diši po vas. Otroška soba naj bo njegov poseben, varen prostor. Če vas sledi vsakič, ko odidete iz sobe, se takoj obrnite, mu povejte, da je vse varno, in se kmalu spet vidita. To ponavljajte vsakič, ko vstane iz postelje. Ne odvihrajte iz sobe in ga ne pustite jokati.
Izogibajte se navajanju na samostojno spanje, ki temelji na dogovoru, da boste pustili vrata odprta, če ostane v postelji, ter jih zaprli, če bo poskušal iz postelje vstati. Ta način sicer deluje, vendar aktivira sistem za strah in povzroči visoko raven kortizola, kar lahko v otroštvu povzroči anksiozne motnje kasneje v življenju.
Pogoste zmote glede spanja dojenčkov
Napačno je prepričanje, da je spanje mogoče "naučiti" že od rojstva. Za obdobje do četrtega meseca velja, da nimamo velikega vpliva na otrokovo spanje in ne moremo narediti večjih napak. Ne gledajte na spanje kot na projekt in se distancirajte od pojma "učenje spanja". Družbeni pritisk glede otrokovega spanja lahko povzroči nepotrebne skrbi. Osredotočite se na to, da dobro poskrbite zase, saj boste le tako lažje prenesli nočna zbujanja. Tudi če spremembe spalnih asociacij lotite kasneje, niste nič zamudili.
Napačno je tudi prepričanje, da ukinitev nočnega dojenja prinese več spanja. Dojenčki se prebujajo, ker je to naravno in ker s tem ohranjajo svoje življenje. Nočno dojenje je ključno za vzpostavitev polnega dojenja. Vendar pa ne pomeni, da je potrebno vsako otrokovo nočno zbujanje reševati z dojenjem. Za večje otroke je pomembno dati prostor tudi za jok in frustracijo, seveda ob vaši prisotnosti in podpori. Dojenčki se lahko prebujajo zaradi predelave dneva, ker jim je hladno, imajo polno pleničko ali pa zaradi neprimerne večerje.
Prepričanje, da bodo močne večerje otroku zagotovile boljši spanec, je prav tako napačno. Veliko otrokom pretežka večerja obležala v želodcu in jim spanje še oteži. Procesirane kašice, ki jih pogosto svetujejo, so s kaloričnega vidika nekoristne. Boljša izbira za mirno spanje so nežne juhe z manj OH in več maščobami ter hrana, ki spodbuja nastanek melatonina.
Napačno je tudi, da če se otrok prebudi ob odlaganju, je mamino mleko premalo kalorično ali močno. Skrivnost je v povezovanju otrokovih spalnih ciklov. Otroci ne zaspijo takoj globoko. Če ga odložite prezgodaj, se bo zbudil in ker ne bo na varnem, se bo prestrašil. Normalen odziv na to je jok.
Napačno je tudi, da je mirna risanka pred spanjem dobra večerna praksa. Risanke lahko preveč vzburijo možgane, TV ekrani pa oddajajo modro svetlobo, ki upočasnjuje izločanje melatonina. Namesto umirjanja otroka še bolj prebudijo. Pomembno je, da otrok odide v posteljo dovolj zgodaj.
Ko dojenček zaspi med dojenjem: Razumevanje in reševanje
Če vaš dojenček zaspi med dojenjem, to ni nujno znak, da je mleko prenehalo teči. Lahko je utrujen ali pa preprosto uživa v varnosti in bližini, ki ju nudi dojenje. Vendar pa je pomembno, da otrok med hranjenjem ostane buden dovolj dolgo, da zaužije dovolj mleka. Če opazite, da med dojenjem zaspi, lahko poskusite z nežno masažo dojke, spremenite položaj dojenja ali pa otroka nežno spodbudite k nadaljevanju sesanja.
Če se otrok med dojenjem pogosto prebuja ali zaspi, je pomembno preveriti, ali je pravilno pristavljen na dojko in ali je vaš položaj udoben. Včasih je težava lahko v sesalnemu refleksu ali pomanjkanju mleka. V takih primerih je priporočljivo poiskati pomoč pri svetovalki za dojenje.
Če pa se otrok po dojenju hitro zbudi, ko ga odložite, to ni nujno posledica premalo kaloričnega mleka. Kot smo že omenili, otroci ne zaspijo takoj globoko. Če ga odložite prezgodaj, se lahko prestraši, ker ni več v varnem naročju. V takih primerih je dobro počakati, da otrok trdno zaspi, preden ga odložite v posteljico.
Nespanje otroka ima zagotovo velik vpliv na vso družino. Zavedamo se, da je to obdobje za starše izredno stresno in naporno. Upamo, da vam bodo zgornji nasveti vsaj malo v pomoč ali pa zgolj v tolažbo, saj nikakor niste osamljen primer. Bodite pozorni tudi na dnevne simptome, kot so razdražljivost, motnje pozornosti ali hiperaktivnost, ki se lahko pojavijo pri nespečem otroku.