Kašelj je pri otrocih pogosta težava, ki starše pogosto skrbi. Čeprav je kašelj v večini primerov zgolj nadležna nadloga, ki otroku krati spanec, lahko v nekaterih primerih kaže na resnejše zdravstvene težave. Razumevanje vzrokov za kašelj ter pravilno ukrepanje ob prvih znakih je ključnega pomena za izboljšanje otrokovega počutja in preprečevanje morebitnih zapletov. Pri kašlju gre za zaščitni refleks, izzvan ob blokiranju ali vzdraženju dihalnih poti. Gre za nespecifičen simptom, ki ga lahko pri odraslih povežemo s preko 100 različnimi stanji ali obolenji, a je večinoma nenevaren in izzveni v nekaj dneh. Pri otrocih pa kašelj obravnavamo drugače. Okužba, ki povzroči pri odrasli osebi le manjše težave, lahko pri otroku vodi do življenjsko ogrožajočih stanj, kot je denimo bronhiolitis. Šolsko obvezen otrok zboli v povprečju sedem- do desetkrat letno zaradi okužbe zgornjih dihalnih poti.
Razumevanje kašlja: refleks in vrste
Kašelj je refleksni obrambni mehanizem, ki služi za čiščenje dihal in s tem za vzdrževanje zdravih dihalnih poti in pljučnih mešičkov. Receptorji za kašelj, ki v večini ležijo v zgornjih dihalnih poteh, se zaradi različnih dražljajev vzdražijo in pošljejo signal po živcih do centra za kašelj v možgane. Sledi globok vdih, ki napolni pljuča z zrakom, zapre se poklopec in približata glasilki. Skrčijo se trebušne mišice, ki potisnejo vsebino trebušne votline proti preponi, močno se skrčijo tudi dihalne mišice, kar stisne zrak v pljučih in zviša njegov tlak. Produktiven kašelj je značilen za tista obolenja dihal, pri katerih je večja tvorba sluzi, pri bakterijskih okužbah in nekaterih kroničnih obolenjih dihal.
Kašelj lahko razdelimo v dve glavni kategoriji: na suh, dražeč kašelj in moker, produktiven kašelj. Včasih se pojavita oba hkrati, kar lahko otežuje razlikovanje. Iz suhega kašlja se velikokrat razvije moker kašelj, za katerega je značilno kopičenje goste sluzi v dihalnih poteh. V tem primeru je kašelj refleksni odziv, ki poskuša izločiti to sluz.
Vzroki za kašelj pri otrocih
Številni dejavniki lahko pri otrocih povzročijo kašelj. Pogosto gre za posledico okužbe dihalnih organov, ki jo povzročajo virusi. Sprožijo ga lahko tudi drugi dražljaji, kot so vnetja, tujki, kemikalije ali temperaturne spremembe. Zato se v zimskih dneh poleg prijetnih in zabavnih aktivnosti na prostem pogosto pojavijo tudi neprespane noči, obiski pri pediatru ter izostanki iz vrtca ali šole.
Prehlad
Prehlad je bolezen, ki nas doleti skoraj vsako leto. Povzročajo ga številni respiratorni virusi, najpogostejši je rinovirus. Je eden najpogostejših vzrokov akutnega kašlja, čeprav lahko poteka tudi brez njega. Simptomi prehlada so smrkanje, kihanje, kašelj, vneto in boleče grlo, glavobol in bolečine v mišicah. Zaradi prehlada vam ni treba k zdravniku, saj simptomi običajno izginejo v 7 do 10 dneh. Učinkovitega zdravljenja ni. Predlagamo počitek, dovolj tekočine in po potrebi zdravila proti bolečinam in visoki telesni temperaturi.
Izcedek iz nosu, ki ga pogosto spremlja prehlad, lahko povzroči tudi kašelj. Če se izcedek iz nosu s sluzjo izloča v žrelo in naprej v sapnik in bronhije, pride do »trganja« izločkov iz sluznice, kar poimenujemo moker ali produktiven kašelj. Takšen kašelj se okrepi med fizičnim naporom, ko zračni tok premakne nakopičen izloček s sluznice bronhijev in sapnika ter povzroči stimulacijo receptorjev za kašelj. Produktiven kašelj, ki ga povzroča izcedek iz nosu, se pojavi tudi ponoči, nekaj časa po tem, ko otrok zaspi. Med spanjem namreč požiralni refleks oslabi in namesto, da bi otrok izloček, ki odteka iz nosu pogoltnil, gre le-ta v sapnik.
Bronhitis
Bronhitis je vnetje sluznice bronhijev - dihalnih poti, po katerih gre zrak v pljuča in iz njih. Pogosto se razvije iz prehlada ali drugih okužb dihal. Ločimo med akutnim bronhitisom, ki je praviloma posledica okužbe in traja teden ali dva, ter kroničnim bronhitisom, ki traja več mesecev ali let, povzroča pa ga dolgotrajno draženje dihal, najpogosteje kajenje. Obe vrsti bronhitisa povzročata produktiven kašelj, torej kašelj, ki iz dihal čisti obilno sluz. Drugi simptomi akutnega bronhitisa so podobni kot pri prehladu: boleče grlo, zamašen nos ali smrkanje, glavobol, utrujenost, pogosto tudi oteženo, včasih piskajoče dihanje. Akutni bronhitis praviloma mine brez zdravniške pomoči, če simptomi ne minejo v dobrem tednu, se poslabšajo, jih spremlja zvišana telesna temperatura ali težko dihanje, pa je potreben obisk zdravnika.
Pljučnica
Pljučnica je bolezen spodnjih dihal, torej bolezen pljuč, pri kateri se majhni zračni mešički vnamejo in napolnijo s tekočino ali gnojem. Pljučnice segajo od blagih pa do življenjsko ogrožajočih vnetij. Povzročajo jih bakterije in virusi, redkeje glive. Pri bakterijski pljučnici, pri kateri se pojavi tudi produktiven kašelj, je veliko izmečka. Telesna temperatura je lahko visoka, lahko pa tudi normalna, pri starejših in imunsko oslabelih osebah celo znižana. Oboleli pogosto navajajo simptome, kot so glavobol, bolečine v mišicah in prsih, hitrejše ali težko dihanje. Virusna pljučnica praviloma poteka blažje od bakterijske. Zanjo so značilni suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in zvišana telesna temperatura. Pri blažjih oblikah so simptomi podobni kot pri prehladu ali gripi. Najbolj ogroženi so otroci, mlajši od 2 let, in starejši, zato hitreje potrebujejo zdravniško pomoč.
Astma
Pri astmi so zaradi vnetja zožene dihalne poti, kar otežuje dihanje. Značilen je tudi kašelj, ki se pojavlja zlasti ponoči in moti spanec. Pojavita se lahko še otežen izdih in piskanje v prsih. Bolezen ni ozdravljiva, je pa njene simptome mogoče zelo dobro nadzirati s protivnetnimi zdravili in blažilci, ki širijo dihalne poti, s tako imenovanimi bronhodilatatorji.
Alergije
Alergije so pretiran odziv našega imunskega sistema na popolnoma neškodljive snovi, kot so cvetni prah, hišni prah, zdravila in nekatere vrste hrane. Stik z alergeni lahko povzroči dokaj nedolžno kihanje, izcedek iz nosu, srbenje kože ali oči, kožne izpuščaje ali draženje na kašelj.
GERB (Gastroezofagealna refluksna bolezen)
Pri GERB-u želodčna kislina iz želodca zateka navzgor v požiralnik ter povzroča draženje in okvaro sluznice, ki ni prilagojena za stik s kislino. Najpogostejši simptom je zgaga ali pekoč občutek v grlu, ki se lahko poslabša, če ležite. Drugi simptomi so kašelj, slabost, slab zadah, bolečina v prsnem košu, boleče požiranje. Včasih je simptom zgolj kašelj, katerega vzrok je težko prepoznati.
Netemeljito izkašljevanje pri najmlajših
Posebno pozornost moramo nameniti najmlajšim, ki se še ne znajo pravilno izkašljevati. Pogosto se zgodi, da izmeček pogoltnejo, kar sluz preusmeri v grlo in sapnik, s tem pa poveča intenzivnost in trajanje kašlja. Zato je pomembno, da starši razumejo, kako pomagati otroku pri izkašljevanju.
Laringitis (vnetje grla)
Laringitis (akutni subglotični laringitis ali psevdokrup) je nenadno otekanje glasilk. Možna vzroka obolenja sta okužba z virusi (ki so številni, eden najpogostejših je na primer virus parainfluence) ali alergija na vdihan/zaužit alergen (cvetni prah, hrana, dlaka, zdravila …). Laringealna obstrukcija se pojavi samo pri nekaterih otrocih, ki so okuženi, verjetno zaradi anatomske predispozicije (majhen premer dihalne poti) ali vnetnega imunskega odziva. Bolezen se pojavlja skozi vse leto, najpogosteje pa v jesenskih mesecih. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih med šestim mesecem in petim letom starosti, vrhunec pa doseže v drugem letu starosti. Redko se pojavi pri novorojenčkih in dojenčkih, mlajših od treh mesecev. Bolezen prizadene približno tri odstotke otrok in je od 1,4- do dvakrat pogostejša pri dečkih kot pri deklicah. Simptomi bolezni se večinoma pri prej zdravih otrocih pojavijo nenadoma in ponoči, nekaj ur po tem, ko zaspijo. Bolezen je blaga ali pa tako huda, da otrok hlasta za zrakom. Najznačilnejši simptom je suh lajajoč kašelj. Otrok se zbudi in težko diha. Posebno glasen in hripav je vdih (stridor), po čemer lahko bolezen ločimo od bronhitisa, pri katerem je otežen izdih. Otrokov glas je hripav, v zelo redkih primerih pa pride celo do izgube glasu. Otroci so pogosto prestrašeni, saj imajo občutek oteženega dihanja. Napad se v naslednjih nočeh lahko ponovi, vendar v blažji obliki. Kašelj po nekaj dneh postane sočnejši, bolezen začne spominjati na navaden prehlad. Običajno se od enega do dveh dni pred laringitisom pojavijo blagi simptomi, kot so obilen izcedek iz nosu, rahlo povišana telesna temperatura, boleče žrelo, izguba teka in/ali slabo počutje.
Oslovski kašelj (pertussis)
Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo 4-8 tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke. Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu - pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Vpliv okolja in dednosti
Drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na kašelj, vključujejo vdihavanje škodljivih snovi, kot sta cigaretni dim in onesnažen zrak. Otroci, ki bivajo v prostorih, kjer odrasli kadijo, veliko pogosteje zbolevajo za okužbami dihal. Pogosteje zbolevajo tudi otroci, ki živijo na območjih z visoko stopnjo onesnaženosti zraka. Gibanje je pomembno - zadrževanje v zaprtih prostorih je povezano z manj gibanja. Gibanje pospešuje dihanje in pretok zraka ter s tem čisti dihalne poti. Medtem ko otrok mirno sedi, se zrak izmenjuje le v eni tretjini pljuč, v preostalem delu pa se kopičijo izločki, kar spodbuja razvoj bakterij. Poleg tega telesna aktivnost neposredno spodbuja obrambne sposobnosti.
Nezrelost obrambnih mehanizmov otrok lahko povzroči, da nekateri virusi (rino virusi in RSV - respiratorni sincicijski virus) povzročijo hude poškodbe sluznice dihalnih poti, ki lahko po ozdravitvi ostanejo še več let. V prvih dveh letih bivanja v skupini vsi otroci prebolijo okužbo z virusom RSV. Sluznica, ki jo poškoduje ta virus, ima spremenjen videz, naravni mehanizmi zaščite sluznice pa so bistveno oslabljeni. Tako lažje pride do nadaljnjih okužb z izrazitejšimi znaki vnetja. Kot odgovor na novo okužbo se pojavi močna oteklina sluznice, ki bistveno ovira prehod zraka v najmanjših vejah bronhijev. Pojavi se obstrukcija spodnjih dihalnih poti, ki jo prepoznamo po piskajočem dihanju (piskanje pri izdihu), kratkem in hitrem dihanju, podaljšanem izdihu in napadih »gostega« kašlja, ki se stopnjuje v ležečem položaju.
Zdravljenje in lajšanje kašlja
Zdravljenje kašlja pri otrocih je odvisno od vzroka in vrste kašlja. Pomembno je, da skrbno preberete navodilo za uporabo zdravila in upoštevate priporočila zdravnika ali farmacevta.
Splošni ukrepi
Pri kašlju je pomembno, da otrok zaužije čim več tekočine. Pri produktivnem kašlju se tako razredči sluz in olajša izkašljevanje. Zamašen nos in posledično dihanje skozi usta povzroči sušenje in draženje sluznice in s tem kašelj. Pri produktivnem kašlju pride v poštev ekspektorans. Ta pomaga zmehčati sluz, ker razredči sapnične izločke in tako olajšuje izkašljevanje. Vpliva na sestavo in transport sluzi. Sočasno jemanje antitusikov in ekspektoransov se ne priporoča.
Za varno samozdravljenje je pomembno, da skrbno preberete navodilo za uporabo zdravila in upoštevate priporočila zdravnika ali farmacevta.
Nasveti za pomoč otroku z laringitisom:
- Pomirite otroka. Strah in jok lahko poslabšata simptome, saj glasilke zaradi joka še bolj otečejo.
- Namestite otroka v položaj, v katerem je njegov zgornji del trupa nameščen višje (polsedeč ali sedeč položaj).
- Poskrbite za zadostno količino vlage v zraku. Z otrokom pojdite v kopalnico in tam odprite toplo vodo, ki naj teče. Tekoča topla voda ustvari paro, ki navlaži prostor in olajša izkašljevanje.
- Učinkovita prva pomoč pri laringitisu je, da odprete okna ali otroka odnesete na balkon, na katerem naj deset do petnajst minut vdihava hladen in vlažen zrak.
- Poskrbite za zadosten vnos tekočin. Otroku lahko ponudite nekaj požirkov mlačne pijače.
- Če se stanje po desetih ali dvajsetih minutah ne izboljša ali če otrok postaja apatičen (neodziven), modrikast in hlasta za zrakom, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.
Splošni nasveti za otroke:
- Pitje tople tekočine.
- Redno prezračevanje prostorov.
- Izvajanje inhalacij.
- Čiščenje nosu s fiziološko raztopino.
- Izogibanje zaprtim prostorom z veliko gneče.
- Sprehod na svežem zraku.
- Uporaba naravnih izdelkov za umirjanje kašlja.
Priporočljivo je, da se obrnete na otrokovega izbranega pediatra.
Kako si pomagati sam ob nadelžnem kašlju? #kašelj naravno
Zdravila za lajšanje kašlja
Če vas muči produktiven kašelj, si lahko pomagate z zdravili, ki se uporabljajo kot ekspektorans. V obliki pastil in sirupa so varna in učinkovita rešitev za vso družino. Sodobne in priročne pastile so primerne za odrasle in otroke, starejše od 6 let. Sirup je primeren za otroke, starejše od 2 let, in odrasle.
Suh in dražeč kašelj bolnika izčrpava, moti njegov spanec in lahko vodi do zapletov, zato ga je pomembno blažiti. V tem primeru si lahko pomagate z antitusiki, ki preprečujejo in pomirjajo suh kašelj ter zmanjšujejo napetost bronhialnega mišičja. So učinkovita in varna zdravila za odrasle in otroke od 6. leta dalje.
Pri produktivnem kašlju najraje posežemo po sirupih z izvlečki naravnih zelišč (bršljan, jeglič, sladki koren), ali pri otroku, starejšem od dveh let, po sintezni spojini (acetilcistein), ki zmanjša viskoznost bronhialnega izločka ter tako olajša izkašljevanje. Če gre za suh kašelj, pa pride v poštev uporaba antitusikov oz. sirupov iz drog z vsebujočimi sluzmi (korenine navadnega sleza, ozkolistni trpotec, timijan), ki zaščitijo sluznico dihal ter tudi na ta način blažijo kašelj. Je pa potrebna previdnost pri izbiri vrste sirupa. Ob uporabi antitusikov ob produktivnem kašlju namreč tvegamo pojav hujše okužbe. Iz tega razloga se je priporočljivo pogovoriti s farmacevtom in mu čim podrobneje opisati težave. Na podlagi tega bo odločitev lažja, učinkovitejša in predvsem varnejša.
Narava ponuja številne rešitve za blaženje kašlja pri otrocih že od prvih mesecev starosti. Pri izbiri takih izdelkov je pomembno paziti na sestavine, ki ne smejo vsebovati umetnih sladil, sladkorjev, umetnih barvil in arom. Naravni pripravki, ki izhajajo iz rastlinskih izvlečkov in eteričnih olj, so varna in učinkovita izbira. Številni pediatri in zadovoljni starši že več kot 15 let zaupajo pripravkom, ki celostno blažijo težave zgornjih dihalnih poti. Visokokakovostne učinkovine v pravih razmerjih pomagajo staršem učinkovito ukrepati tako pri suhem kot pri mokrem kašlju. Ti pripravki so primerni za otroke že od 6. meseca starosti.
Ena od učinkovitih kombinacij iz narave, ki pomaga pri lajšanju kašlja, je uporaba suspenzije za blaženje kašlja in balzamičnega gela. Ta kombinacija je pridobila zaupanje številnih pediatrov in zadovoljnih staršev. Suspenzija blaži tako suh kot moker kašelj ter blagodejno deluje na zgornje dihalne poti, medtem ko balzamični gel odpira dihalne poti in omogoča miren spanec otroka.
Ko obiskati zdravnika?
Zdravniški pregled je nujen v naslednjih primerih:
- Če je otrok mlajši od treh mesecev.
- Če ima ob kašlju težave z dihanjem (povišana frekvenca dihanja v spanju, dihanje s trebuščkom, ugrezanje medrebrnih prostorov).
- Če se mu je med hranjenjem ali igranjem zaletelo (hrana, majhni koščki igrač …).
- Če ima visoko telesno temperaturo, je zelo utrujen, zavrača tekočino in hrano.
- Če ima moker kašelj, ob katerem izkašljuje rumeno in zeleno sluz.
- Če ima kašelj z napadi težkega dihanja in ob kašlju bruha.
- Če kašlja več kot dva tedna brez vmesnega izboljšanja.
- Če otrok pobledi ali postane moder zaradi pomanjkanja kisika.
- Če ima otrok vročino, ki je visoka ali traja dlje časa, še posebej, če jo spremlja drgetanje.
- Če otrok vidno trpi, je zaspan in težko odziven.
- Če se simptomi poslabšajo ali ne izboljšajo v pričakovanem času.
Posebna previdnost je potrebna pri otrocih, mlajših od 12 mesecev, še posebej pa pri otrocih, mlajših od pet ali šest mesecev. V najmlajši starostni skupini so lahko znaki hudih okužb redki (povišana telesna temperatura se ne razvije), zaradi nezrelega imunskega sistema pa se lahko vnetje hitro razširi. Zato bodite pozorni na splošno stanje otroka - če je miren, bled, apatičen in pospešeno diha ter če odklanja hrano, je vsekakor treba obiskati pediatra.
Preprečevanje kašlja in bolezni dihal
Čeprav vseh primerov kašlja ni mogoče preprečiti, lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni dihal:
- Cepljenje: Najučinkovitejši način preprečevanja nekaterih nalezljivih bolezni, ki povzročajo kašelj (kot je oslovski kašelj), je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepiva obstajajo le proti manjšemu številu povzročiteljev bolezni. Poleg cepiv, ki so vključena v program obveznega cepljenja, se lahko otroci cepijo tudi s cepivi, ki ščitijo pred hudimi oblikami pnevmokokne okužbe (Streptococcus pneumoniae) in gripo.
- Higiena: Izredno pomembno je vedeti, da se večina okužb dihal prenaša z rokami! Običajno velja, da je največje tveganje za okužbo dihal vstop v prostor, kjer se zadržuje prehladna oseba. Nedvomno pa se je pokazalo, zlasti ko gre za vrtce, da umivanje rok in uporaba papirnatih brisač občutno zmanjša pogostost zbolevanja. Otroci si običajno z rokami razmažejo izločke, ki se naberejo na njih zaradi kašljanja (pri kašljanju položijo roko k ustom) ali obrišejo nos. Zato jih je priporočljivo naučiti kihanje in kašljanje v rokav, saj bodo tako ohranili čiste roke. Med pogostimi prehladi je treba pogosteje umivati igrače in površine, na katerih se otroci igrajo.
- Zdrav življenjski slog: Otroci naj uživajo uravnoteženo prehrano s sezonskim sadjem in zelenjavo. Spodbujajte redno gibanje in igro na prostem. Zagotovite dovolj spanja, vsaj 12 ur do 6. leta starosti in vsaj 10 ur do 12. leta starosti.
- Izogibanje dražljajem: Izogibajte se izpostavljanju otroka cigaretnemu dimu in drugim škodljivim snovem v zraku. Otroci, ki bivajo v prostorih, kjer odrasli kadijo, veliko pogosteje zbolevajo za okužbami dihal. Pogosteje zbolevajo tudi otroci, ki živijo na območjih z visoko stopnjo onesnaženosti zraka.
- Vlaženje zraka: V ogrevanih prostorih pozimi zrak pogosto postane suh, kar izsuši sluznico dihalnih poti in povzroči, da se sluz zgosti. To ima za posledico oteženo čiščenje sluznice. Z odhodom na svež in hladen zrak se sluznica odzove in začne močneje izločati izločke, kar okrepi učinek čiščenja. Uporaba vlažilcev zraka lahko pomaga ohranjati ustrezno vlažnost v prostoru.