Dojenčki in malčki so izjemno radovedna bitja, ki se nenehno premikajo in raziskujejo svoje okolje. Ta naravna želja po gibanju pa žal pogosto vodi do padcev, ki starše postavljajo v skrbi polne situacije. Padec s postelje, kavča, stola, vozička, gugalnice ali celo previjalne mize je lahko zelo zastrašujoč dogodek. Ključno je, da starši vedo, kdaj se je zgodila le manjša nezgoda in kdaj je potrebno takoj poiskati zdravniško pomoč.
Razumevanje vzrokov padcev
Padi dojenčkov in malčkov so pogosto posledica nepazljivosti odraslih ali pa nepričakovanih, a naravnih gibov otroka. Kot svetuje pediater dr. Sears, je ključno, da se starši ob padcu najprej umirijo. Večina padcev namreč poteka brez resnih posledic, saj so otroci naravno bolj trpežni, kot se nam zdi, in padec pogosto izgleda veliko bolj grozno, kot je v resnici. V večini primerov obisk zdravnika ni potreben.
Večina padcev se zgodi s postelje, stola ali vozička, kjer višina ni velika, zato tudi poškodbe niso opaznejše, tudi če otrok pade na trda tla. Pogosto pa malčki padejo med tekom, pri čemer se z glavo udarijo ob tla ali drug predmet. V takšnih primerih je obisk zdravnika običajno potreben le, če je rana takšna, da jo je potrebno šivati.
Veliko večjo skrb pa vzbuja padec z večje višine, kot je previjalna miza, stol za hranjenje ali miza. Takšni padci lahko povzročijo resnejše poškodbe, še posebej, če otrok pade na trda tla. Nesreča se lahko zgodi tudi, ko odrasel nosi otroka v naročju. Če do padca pride med hojo, so poškodbe redke, če pa do padca pride med tekom, pa so poškodbe verjetnejše.
Zgodilo se je že, da je dojenček med previjanjem padel s previjalne mize, čeprav ga je vzgojiteljica držala za nogo. V enem od primerov je prvostopenjsko sodišče sprva razsodilo, da vzgojiteljica ni bila malomarna, saj otroka ni izpustila iz prijema in pogleda, ter da nepričakovanega in sunkovitega giba ni mogla ne predvideti, ne preprečiti. Vendar pa je višje sodišče, tako kot starši, poudarilo, da od enoletnika ni mogoče pričakovati, da bo ravnal racionalno, in da morajo biti nepredvidljive reakcije majhnih otrok pričakovane iz smeri skrbnika. Vzgojiteljica bi morala, še posebej v primeru dodatne dolgoročne odsotnosti in spremembe okolja otroka, pričakovati dodatno nemirnost in se nanjo ustrezno pripraviti. Odrasla oseba je namreč tista, ki mora svoja ravnanja prilagoditi okolju in stanju otroka, sebe in okolice, otrok pa ne more nositi tu nobene krivde. Sodišče je menilo, da bi morala toženka vso opremo za izvedbo previjanja pripraviti vnaprej na mesto, ki bi bilo lahko dosegljivo ob zagotavljanju dodatne čvrstosti varstva otroka, ki bi lahko izkazal možnost za nenadne tvegane gibe. Glede na značaj varovanca in glede na večletne izkušnje, bi to morala predvideti, in svoj prijem spremeniti v ustreznejšega.
Med previjanjem na previjalni mizi, postelji ali kavču je ključno, da otroka ves čas nadzorujemo in ga držimo z roko, čeprav se trenutno še ne obrača sam. Pri nakupu previjalne mize je priporočljivo izbrati model s širokim podnožjem za stabilnost in površino z dvignjenimi robovi na treh stranicah. Nekatere previjalne mize imajo tudi varnostni pas, vendar je kljub temu nikoli ne smemo pustiti brez nadzora odrasle osebe, saj se je zgodilo, da je dojenček zaradi svojega gibanja v nekaj minutah zdrsnil izpod varnostnega pasu in padel s previjalne mize. Alternativno, otroka lahko previjamo tudi na tleh na brisači, s čimer popolnoma preprečimo padec z višine. Pred previjanjem si vso potrebno opremo pripravimo na doseg roke, vendar zunaj otrokovega dosega. Če je nujno zapustiti prostor, otroka vedno vzamemo s seboj, pri čemer moramo biti pazljivi, če je moker, saj nam lahko zdrsne iz rok.
Postopki ob padcu
Če otrok po padcu ne zadiha, ne zajoka, se ne giblje z vsemi štirimi okončinami ali se kakorkoli nenormalno odziva, ima hujše vidne poškodbe (večja krvavitev, zlom), je potrebno takoj poklicati 112 in nujno medicinsko pomoč. Otroka čim manj premikamo, vendar v primeru odsotnosti znakov življenja obvezno takoj začnemo z oživljanjem.
Če otrok normalno zajoka, se po nekaj časa tudi umiri in na njem ni pomembnih znakov poškodbe, lahko nadaljujemo z opazovanjem. Predvsem pri udarcih v glavo vedno opazujemo otroka še 24 ur po poškodbi: če neutolažljivo joka, če imamo občutek, da ga zelo boli, če mu postane slabo ali bruha, ali če postane nenavadno zaspan, takoj poiščemo nujno medicinsko pomoč.
Postopek ob padcu:
- Ostanite mirni in brez panike. To bo otroku pomagalo, da se bo umiril, vi pa boste lažje ocenili otrokovo stanje.
- Poberite dojenčka s tal in ga stisnite sebi tako, da ima glavico nekoliko nagnjeno naprej. V kolikor je prišlo do lažjega pretresa možganov, boste s tem preprečili, da v primeru bruhanja otrok vdihne bruhanje, ki mu sicer lahko zaide v dihalne poti.
- Preglejte otroka za morebitne poškodbe: preverite, če krvavi na glavi, ustnici ali v ustni votlini. Ni vam potrebno pritiskati po glavici in preverjati, če ima kaj zlomljeno.
- Vsaj 20 minut dojenčka ne dojite oziroma mu ne ponujajte hrane in pijače. V tem času se igrajte z njim in ga zamotite.
- Če je po pol ure z njim vse v redu in se obnaša kot da se ni nič zgodilo, mu dovolite jesti ali spati.
Kaj naj starši storijo, če dojenček pade iz postelje || Preprečevanje padcev dojenčka || Bolnišnica Ankura
Kdaj je potreben obisk zdravnika?
Če otrok ne kaže znakov resne poškodbe glave in ni znakov zloma okončin, potem verjetno ni potrebe po obisku zdravnika. Vendar pa je nujno otroka opazovati, če bi se pokazali znaki poslabšanja stanja.
Nujno k zdravniku ali na urgenco v naslednjih primerih:
- Če otrok ob padcu izgubi zavest ali se mu po padcu spreminja stanje zavesti. Nezavestnega poškodovanca položite v bočni položaj in pokličite 112.
- Če je otrok padel z višjega položaja IN je najprej z glavo udaril ob tla. V tem primeru pojdite direktno na urgenco.
- Če otrok neutolažljivo joka, ima občutek, da ga zelo boli, mu postane slabo ali bruha, ali postane nenavadno zaspan.
- Neprestano bruhanje, zaradi katerega je otrok že izčrpan. Enkratno ali dvakratno bruhanje po lažjem pretresu možganov ni nenavadno, večkratno zaporedno bruhanje pa je razlog za takojšen pregled.
- Izjemno močno krvavenje, ker je otrok udaril ob ostro ali trdo stvar. Med prevozom mu s sterilno gazo (ali čisto bombažno plenico) pritiskajte na mesto krvavitev.
- Neobičajna utrujenost ali hitro menjavanje razpoloženja ter ekstremna zaspanost - torej primeri, ko se otrok zelo čudno vede. V takšnih primerih bo zdravnik s pregledom poskušal izključiti ali potrditi težjo posledico padca na glavo: možgansko krvavitev ali krvavitev iz arterije na notranji strani lobanjske kosti.
Možne poškodbe ob padcu
Najpogosteje ob padcu dojenček dobi "buško" na glavi, saj je glava najtežji del njegovega telesa in je zato logično, da z njo najbolj udari ob tla. Dojenčki tudi še nimajo razvitega refleksa, da bi ob padanju stegnili roke pred seboj in se ulovili nanje, da bi zaščitili svojo glavo. Po nekaj minutah bo na glavici verjetno zrasel moder "rožiček", nenevaren hematom, to je manjša količina izlite krvi na površini naglavne kosti. Vendar pa se pri vsakem udarcu odmre nekaj možganskih celic, in če je udarcev preveč, celic zmanjka. Na srečo imajo dojenčki zaradi posebne oblike lobanje, ki jo sestavljajo številne kosti, ki med seboj še niso zrasle, in špranje med njimi, ki delujejo kot amortizerji, dobro sposobnost prenašanja udarcev. Narava je predvidela takšno obliko glave, da se lahko plod prebije skozi ozek porodni porodni kanal, ne da bi se pri tem poškodovali možgani. Ločiti pa je treba enkraten udarec v glavo od ponavljajočih se manjših udarcev.
Lahko pa se zgodi, da si bo dojenček, ki že ima mlečne zobke, pri padcu prebil ustnico ali poškodoval jezik. Če mu bo iz ust pritekla kri, ne bodite preveč prestrašeni, saj bo krvavitev v nekaj minutah zagotovo ponehala.
Pri dojenčkih bruhanje v takšnih primerih ni prav pogosto. Bruhanje lahko pričakujete, če je otrok pred kratkim jedel, včasih pa se to zgodi tudi zato, ker je bil padec posebej močan. Naj vas ne skrbi, če bruha nekajkrat takoj po padcu, ker je to povsem normalno. Vsekakor pa morate bruhanje vzeti skrajno resno, če ga spremlja tudi čudno vedenje. V takšnih primerih pokličite svojega pediatra oziroma otroka odpeljite v ambulanto.
Dojenčki razmeroma hitro pozabijo na padec. Velika večina se bo v roku pol ure do največ ene ure vedla povsem običajno. Če boste takoj odpeljali otroka k zdravniku, se vam lahko zgodi, da bo dojenček, ko boste tja prišli, čisto dobre volje in brez kakršnihkoli posledic. V resnici bo za dojenčka to, da ste ga pripeljali k zdravniku, večja travma od samega padca.
Preprečevanje padcev
Veliko več lahko naredite pri preprečevanju nesreč. Vsakič, ko dvignete otroka v naročje ali ga odložite na višini, pomislite, ali je otrok varen. Iz okolice odstranite morebitne nevarne kose pohištva, zaščitite nezavarovane stopnice, police, okna in ograje, kamor bi lahko otrok zlezel in se poškodoval.
Padec iz otroške posteljice: Dojenček naj vedno spi v svoji posteljici. Posteljica mora biti dovolj globoka, da otrok ne more sam splezati ven. Najkasneje takrat, ko se začne dvigovati na roke in kolena ali je že star 5 mesecev, prestavimo dno na najnižji položaj tako, da je posteljica globoka najmanj 50 cm. Posteljna ograja mora imeti navpične letvice z razmikom od 4,5 do 6,0 cm in biti brez možnosti za dviganje in spuščanje stranic. Na stranicah posteljice ne uporabljamo mehkih zaščitnih blazin, iz posteljice pa odstranimo vse velike igrače, saj se otrok lahko povzpne nanje in pade iz posteljice. Ko otrok zraste v višino 90 cm (med 2. in 3. letom starosti), je čas, da ga preselimo v večjo otroško posteljo. Če imamo pograd, naj otroci, mlajši od 6 let, spijo na spodnji postelji pograda, ker se med spanjem precej premikajo po postelji in večkrat padejo z nje.
Padec z otroškega ležalnika: Največ poškodb se zgodi, ko ležalnik skupaj z otrokom pade z dvignjene površine. Zato nikoli ne postavljamo ležalnika na mizo, kuhinjski pult ali sedežno garnituro, ker se zaradi gibanja otroka v njem lahko premakne do roba in skupaj z otrokom pade na tla. Prav tako ležalnika ne uporabljamo na mehkih površinah, kot so postelja, kavč, vzglavnik, blazina, ker se ležalnik lahko prevrne, otrok pa se na mehki površini zaduši. Najbolje je, da otroški ležalnik uporabljamo le na tleh. Otrok naj bo v ležalniku vedno pod nadzorom odrasle osebe in pripet s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Pasovi okrog pasu in med nogami preprečujejo, da bi otrok zdrsnil z ležalnika navzdol, ramenski pasovi pa preprečujejo, da bi se odrival navzdol in padel z njega. Če otrok v ležalniku zaspi, spečega takoj premestimo v posteljico.
Padec s stolčka za hranjenje: Večina poškodb otrok, povezanih s stolčkom za hranjenje, je posledica padcev, ker otrok ni bil pripet ali ni bil pravilno pripet z varnostnimi pasovi, in ni bil pod nadzorom odrasle osebe. Otroka zato vsakič, ko je nameščen v stolčku za hranjenje, pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov in mu prilagodimo dolžino varnostnih pasov. Spodnji trije pasovi okrog pasu in med nogami preprečujejo, da bi zdrsnil s stolčka, ramenski pasovi pa preprečujejo, da bi v stolčku vstal. Nameščena pomična mizica ne zagotavlja varnosti otroka v sedežu in ne nadomešča pripenjanja z varnostnimi pasovi. Otroka nikoli ne pustimo v stolčku brez nadzora odrasle osebe, čeprav je pripet z varnostnimi pasovi. Vedno mu pomagajmo, da se usede, saj se stolček lahko prevrne, tudi ko otrok skuša splezati nanj. Ne dovolimo, da bi starejši otrok plezal po stolčku medtem, ko v njem sedi malček, ker se stolček lahko prevrne. Stolček za hranjenje postavimo stran od vrat, mize, stene ali druge površine, ker bi se otrok lahko z nogami odrinil od mize in se skupaj s stolčkom prevrnil. Prav tako stolčka ne postavljamo na neravno, mehko ali nestabilno podlago.
Padec po stopnicah: Ograjice za stopnice preprečujejo padec majhnega otroka po stopnicah, zato vedno namestimo eno ograjico na vrhu in drugo na dnu stopnic. Ograjica mora imeti navpične letvice z razmikom, ki ne sme biti večji od 6,5 cm, drugače se lahko otrokova glava zagozdi mednje in pride do zadavitve. Na vrhu stopnic moramo uporabljati ograjico, ki se montira z vijačenjem v steno. Ograjico montiramo tako, da je njen spodnji rob od 2,5 do 5,0 cm nad tlemi, da otrok ne more zdrsniti v odprtino med ograjico in tlemi ter se zagozditi. Ograjico, ki se namesti z mehanizmom na podtlak in brez vijačenja v steno, uporabljamo le na dnu stopnic, ker lahko popusti pod težo otroka. Mehanizma za pričvrstitev in za zapiranje morata biti na zunanji strani ograjice, tako da otrok ne more stopiti nanju in splezati čez. Ko otrokova brada doseže vrh ograjice ali je otrok star 2 leti, ograjica za stopnice ni več učinkovita. Starejši/večji otrok lahko ograjico prepleza ali jo prevrne in se poškoduje. Ko je otrok doma, preverimo, ali so vse ograjice zaprte. Hkrati preverimo tudi, ali so še vedno dobro pričvrščene in mehanizem za zapiranje deluje. Pri hoji po stopnicah majhnega otroka vedno držimo za roko, z drugo pa naj se sam drži za držalo stopniščne ograje, ki mora segati od prve do zadnje stopnice.
Padec na ravnem: Majhni otroci najpogosteje padejo na ravnem, ko se spotaknejo, zapletejo ali jim spodrsne, vendar poškodbe običajno niso resne. Izjema so padci, pri katerih otrok ob padcu zadene steklena vrata ali steklene površine pohištva, saj se lahko nevarno poreže s kosi razbitega stekla. Za večje steklene površine se zato priporoča uporaba kaljenega stekla, na manjše površine pa nalepimo varnostno plastično folijo, ki preprečuje, da bi se razbito steklo razletelo na kose, in porezalo otroka. Otrok se lahko ob padcu poškoduje tudi zaradi udarca ob trde igrače, ki so raztresene po tleh, ali ob oster rob/vogal na pohištvu.
Z odraščanjem otrok se spreminjajo njihove aktivnosti in mesta, kjer padejo. Dojenčki in mlajši malčki običajno padejo doma s postelje, previjalne mize, stolčka za hranjenje ali po stopnicah. Starejši malčki padejo pogosto tudi na ravnem med hojo in tekom po hiši. Otroci med 5. in 9. letom starosti pa padejo še na otroškem igrišču.
Zavedanje o možnih nevarnostih in dosledno upoštevanje varnostnih ukrepov sta ključnega pomena za ohranjanje varnosti dojenčkov in malčkov ter preprečevanje morebitnih poškodb zaradi padcev.
tags: #padec #dojencka #s #previjalne