Marijino rojstvo, praznik, ki ga s spoštovanjem obhajamo, predstavlja ne le začetek zemeljskega življenja Matere Božje, temveč tudi ključen trenutek v zgodovini odrešenja. Papež Frančišek je ob različnih priložnostih poudaril globok pomen Marijine vloge, njeno držo poslušnosti, odločnosti in udejanjanja Božje volje, ki nam služi kot neizčrpen vir navdiha. Njena pot, od skromnega rojstva v Nazaretu do materinstva Jezusa Kristusa in njene prisotnosti ob križu, je prepletena s preizkušnjami, zvestobo in neomajno vero.
Marija kot vzor upanja in zvestobe
Papež Frančišek v svojih nagovorih pogosto Marijo opisuje kot "ženo upanja, zvestobe in pripravljenosti". Njena življenjska pot ni bila posuta z rožami, temveč je bila polna izzivov, začenši z nepredvideno nosečnostjo in končajoč z bolečo izgubo sina na križu. Kljub tem težavam je Marija ostala zvesta Božjemu načrtu, njeno "da" ob oznanjenju pa je odprlo vrata odrešenju človeštva. Ta njena odločnost in zvestoba sta ključnega pomena za razumevanje njene vloge kot Božje Matere in kot vzora za vse vernike. Kot je poudaril papež, je njena drža zaznamovana s tremi besedami: posluša, odloči, udejanji. Ta zaporedje dejanj odraža njeno globoko duhovno zrelost in njeno pripravljenost na sodelovanje v Božjem načrtu.
Materinstvo in skrb za blagor otrok
Marija je predvsem mati, in kot taka njena primarna skrb je blagor njenih otrok. Papež Frančišek to materinsko skrb razdeli na tri ključne vidike. Prvič, Mati pomaga otrokom pri odraščanju in želi, da bi dobro odraščali. To pomeni vzgajati jih k zavrnitvi lenobe in udobnega življenja, ter jih spodbujati k iskanju večjih idealov, namesto da bi bili zadovoljni le z materialnimi dobrinami. Kot je poudaril papež, je Jezus iz Nazareta "rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim" (prim. Lk 2,40). Ta rast ni le fizična, temveč tudi duhovna in intelektualna, kar je cilj vsakega starša, ki skrbi za svoje otroke.
Drugič, mati skrbi za svoje otroke tako, da jih vzgaja k soočanju s težavami življenja. Življenje ni avtocesta brez ovir, in mati pomaga otrokom, da gledajo na težave z realističnim pogledom, da se v njih ne izgubijo, temveč se jih pogumno soočajo. Ta pristop ne pomeni izogibanja težavam, temveč razvijanje notranje moči za njihovo premagovanje. Papež poudarja, da mati ne vodi otroka vedno po poti varnosti, saj bi ga to oviralo pri rasti, prav tako pa ga ne pusti samega na poti nevarnosti. Gre za zdravo ravnovesje, ki ga mati instinktivno čuti.
Tretjič, dobra mati spremlja svoje otroke ne samo pri odraščanju, temveč tudi pri dokončnih svobodnih odločitvah. Svoboda ni zgolj možnost početi vse, kar hočemo, ali slediti modam časa. Prava svoboda je sposobnost sprejemati dobre odločitve v življenju. Marija nas kot dobra mati vzgaja k temu, da smo sposobni sprejemati dokončne odločitve, v času, ko vlada filozofija prehodnega. Ta njena vloga je še posebej pomembna v današnjem času, ko je težko sprejemati trajne zaveze. Papež nas spodbuja, naj se ne bojimo dokončnih odločitev, saj bodo prav te naredile naše življenje rodovitno.
Marija in Civilizacija miru
Papež Frančišek je ob opoldanski molitvi na praznik Marije, Svete Božje Matere, poudaril pomen varovanja življenja - od spočetja do naravne smrti - in vse povabil h gradnji civilizacije miru. Njegovo sporočilo je še posebej odmevalo ob 58. svetovnem dnevu miru. V svoji homiliji v baziliki sv. Petra je izhajal iz besed sv. Pavla: "Bog je poslal svojega Sina, rojenega iz žene" (Gal 4,4). Ta skrivnost učlovečenja razodeva Božjo odločitev za majhnost, nežnost in sočutje. Papež je vernike ob začetku novega leta spodbudil, naj se obračajo k Mariji, ki kot Božja Mati usmerja naša srca k Jezusu.
Mariji, Kraljici miru izročam usodo ljudstev, ki jih prizadevajo vojne
Papež Frančišek: Jezuit, Argentinec, Svetovni voditelj
Jorge Mario Bergoglio, rojen leta 1936 v Buenos Airesu v Argentini, je postal 266. papež Rimskokatoliške cerkve 13. marca 2013. Kot prvi papež iz Družbe Jezusove (jezuitov) in prvi neevropski papež v novem veku je prinesel svežino in drugačen pogled na vodstvo Cerkve. Njegova izbira papeškega imena Frančišek je odraz njegovega občudovanja do sv. Frančiška Asiškega, ki je bil znan po svojem uboštvu, miroljubnosti in skrbi za stvarstvo. Ta izbira simbolizira njegovo zavezanost revnim, miru in ekološki odgovornosti.
Njegova pot do papeštva je bila zaznamovana s skromnostjo in služenjem. Odrekel se je škofovski rezidenci, živel v majhnem stanovanju in uporabljal javni prevoz. Kot duhovnik, škof in kardinal se je vedno zavzemal za kulturo življenja, nasprotoval splavu in evtanaziji ter spodbujal k pravičnejši družbi. Njegovo udejstvovanje v rimski kuriji in predsedovanje Argentinski škofovski konferenci sta ga dobro pripravila na odgovornosti papeškega služenja.
Apostolska potovanja in nauki
Papež Frančišek je med svojim pontifikatom opravil številna apostolska potovanja po vsem svetu, s čimer je krepil ekumensko delo in spodbujal dialog med različnimi verstvi. Njegove okrožnice, kot sta "Lumen fidei" (Luč vere) in "Laudato si'" (O skrbi za skupni dom), izražajo njegovo globoko misel o veri, okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V okrožnici "Fratelli tutti" (Vsi bratje) poziva k bratstvu in družbenemu prijateljstvu kot poti k boljšemu svetu.
Posebej pomembno je njegovo prizadevanje za mirno reševanje mednarodnih sporov. Kljub nekaterim kritikam glede njegovega pristopa k določenim konfliktom, kot je ukrajinsko vprašanje, njegov neomajni poziv k dialogu in miru ostaja vodilo njegovega delovanja. Njegovo srečanje s patriarhom Kirilom I. v Havani je bilo zgodovinsko dejanje v smeri krščanske enotnosti.
Marijino rojstvo v kontekstu zgodovine odrešenja
Praznik Marijinega rojstva, ki ga včasih imenujemo tudi "mali šmaren", nas spominja na bistvena vprašanja o naši lastni identiteti in povezavi z Bogom. Rodovnik, ki ga evangelist Matej postavi na začetek svojega evangelija, služi kot prerez zgodovine odrešenja, ki se začne z Abrahamom in se zaključi z Jezusom. V tem rodovniku Marija zaseda posebno mesto, saj je njena vloga tesno povezana s Kristusovim učlovečenjem. Kot je poudaril papež Frančišek, je v tem rodovniku opaziti prekinitev sheme: pri Jožefu ne piše "se mu je rodil", temveč "mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus". To poudarja Marijino edinstveno vlogo kot Device Matere.
Sveti Andrej s Krete je že v 7. in 8. stoletju zapisal, da čeprav bogoslužje časti Marijino rojstvo, je pravi pomen in cilj tega dogodka učlovečenje Besede. Tako nas tudi praznik Marijinega rojstva po ovinkih pripelje do Jezusa Kristusa. Naša radovednost bi morala biti usmerjena k temu, da nas pripelje bližje k nam samim, k našim bližnjim in k Bogu.
Cerkev kot Mati, po Marijinem vzoru
Papež Frančišek je v svoji katehezi poudaril, da se kristjani ne postanejo sami, temveč se rodijo in rastejo v veri znotraj Cerkve, ki je naša mati. V tej materinskosti ima Cerkev za vzor Devico Marijo, najlepši in najvišji zgled. Marijina materinskost je edinstvena, vendar je materinskost Cerkve v kontinuiteti z njo, kot njen "podaljšek v zgodovini". Cerkev z rodovitnostjo Duha še naprej rojeva nove otroke v Kristusu, vedno v poslušanju Božje Besede in krotkosti za njegov načrt ljubezni.
Rojstvo Jezusa v Marijinem naročju je "preludij" rojstva vsakega kristjana v naročju Cerkve. Ko gledamo Marijo, odkrijemo najlepši in najnežnejši obraz Cerkve; ko gledamo Cerkev, prepoznamo vzvišene poteze Marije. Mi, kristjani, nismo sirote, imamo mamo, imamo mater, in to je pomembno! Cerkev nas je rodila v krstu, nam daje živeti v veri in nas brani pred zlom. Dragoceni zaklad evangelija je Cerkev prejela od Jezusa, da bi ga velikodušno podarila drugim, kot naredi mama. V tem služenju evangelizacije se na značilen način pokaže materinskost Cerkve.
Usmiljenje kot stil življenja
Papež Frančišek v svojem učenju in govorih redno izpostavlja pomen usmiljenja, ki ga ne vidi le kot abstraktno besedo, temveč kot stil življenja. Usmiljenje zahteva stalni dinamizem, da gremo naproti potrebam in pomanjkanju tistih, ki se nahajajo v duhovni in materialni stiski. Usmiljenje ima oči, ki vidijo, ušesa, ki slišijo, roke, ki dvigujejo. Papež poudarja, da brezbrižnost do stisk drugih vodi v hinavščino in duhovno spanje. Kdor ne živi, da bi služil, ne služi življenju.
Z bulo "Misericordiae vultus" (Obličje usmiljenja) je papež Frančišek 11. aprila 2015 napovedal izredno jubilejno leto usmiljenja, ki se je začelo 8. decembra na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja. Ta datum je simboličen, saj nakazuje, kako deluje Bog že od samih začetkov človeštva, ko je v odgovor na greh Adama in Eve ustvaril Marijo, da bi postala Mati Odrešenika.
Marijina vnebovzetje in naše cilj
Papež Frančišek je ob zaključku niza katehez o starosti poudaril, da Marijino vnebovzetje osvetljuje tudi naš cilj, saj smo ustvarjeni za nebesa. Vnebovzetje Device Marije je skrivnost, ki osvetljuje dopolnitev milosti, ki je oblikovala njeno usodo, in osvetljuje tudi naš cilj - nebesa. Ta skrivnost ni zgolj preseganje običajnega razkroja telesa, temveč je vnaprejšnje telesno vnebovzetje življenja Boga. V skladu s krščansko vero je Vstali prvorojenec med mnogimi brati in sestrami, kar pomeni, da je nam vsem namenjeno vstajenje.
Smrt je tako lahko videna kot korak k srečanju z Jezusom, ki nas čaka, da bi nas peljal k sebi. Vstali živi v Božjem svetu, kjer je prostor za vsakogar, kjer se oblikuje nova zemlja in gradi nebeško mesto, človekovo dokončno bivališče. Čeprav ne moremo povsem razumeti spremenjenja naše umrljive telesnosti, smo prepričani, da bo ohranilo prepoznavne naše obraze in nam omogočilo, da bomo v nebesih Boga ostali ljudje.
Jaslice in simbolika Marije
Papež Frančišek je s podpisom apostolskega pisma "Admirabile signum" o pomenu in vrednosti jaslic poudaril pomen te božične tradicije. Prve jaslice, ki jih je sv. Frančišek Asiški postavil v votlini v Grecciu leta 1223, niso vsebovale figuric, temveč so bile doživete skozi ljudi, ki so bili navzoči. Freska Giottove šole iz 14. stoletja, ki prikazuje rojstvo Jezusa v Betlehemu in jaslice iz Greccia, poudarja simboliko učlovečenja in vlogo Marije kot Nebeške Matere. Marijina drža kot doječe Matere jasno kaže, da je Jezus pravi Bog in pravi človek, ki kljub temu potrebuje hrano, varstvo in zaščito. Vloga Marije kot naše priprošnjice je osnovana na njeni človeški naravi, saj se njena vloga Božje Matere in dojilje ne razlikuje od vloge drugih človeških mater. V časih trpljenja so se ljudje vedno obračali k Božji Materi Mariji in jo prosili pomoči in priprošnje pri Njenem Sinu.
Papež Frančišek in Slovenija
Kardinal Jorge Mario Bergoglio je Slovenijo prvič obiskal že leta 1970 na povabilo Franca Rodeta. Kasneje je obiskal tudi družino Golar v Virmašah. Kot papež se je srečal s slovenskimi škofi, ki so mu predstavili izzive, s katerimi se soočajo v Sloveniji, kot so sekularizacija, nerešena vprašanja med Cerkvijo in državo, pomanjkanje duhovnih poklicev ter delo z mladimi. Papež Frančišek je izkazal podporo slovenskemu narodu in Cerkvi v Sloveniji.
Zaključek: Marijino rojstvo kot vabilo k sprejemanju Boga v svoje življenje
Marijino rojstvo je praznik, ki nas vabi k razmišljanju o Božjem načrtu in naši vlogi v njem. Papež Frančišek nas skozi svoje nauke in zgled spodbuja, da dopustimo Bogu, da hodi z nami skozi naše življenje, da nas ljubkuje, pomaga, odpušča in vodi naprej do srečanja z Jezusom Kristusom. Marijino življenje je himna življenju in ljubezni, njena pot pa je vranica upanja, ki nam kaže, da je Bog velikih zgodovin tudi v mali zgodovini, saj hoče hoditi z nami. S tem ko dopuščamo Bogu, da hodi z nami, lahko pridemo do miru srca, ki nam ga lahko da samo On.