Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb. Medtem ko večina nosečnosti poteka brez večjih zapletov, se lahko pojavijo tudi simptomi, ki nakazujejo resnejše težave. Zavedanje teh znakov je ključnega pomena za zdravje matere in otroka. Še posebej je pomembno biti pozoren na bolečine v spodnjem delu trebuha, saj so te lahko prvi opozorilni znak za različne, včasih tudi resne zaplete.
Če čutite, da je z vašim telesom res nekaj narobe, poiščite zdravniško pomoč. Tudi če se na koncu izkaže, da ste se motili, vam noben zdravnik ne bo očital, da ste se obrnili nanj. Obdobje nosečnosti je za vsako žensko čas velikih sprememb, tako fizičnih kot psihičnih. Večina nosečnosti poteka brez težav. Vendar pa obstajajo nekateri simptomi, ki kažejo na resnejše zaplete, ki jih ne smete prezreti.
Zgodnje nosečniške bolečine: Od vgnezditve do prvega trimesečja
Že kmalu po vgnezditvi zarodka, približno teden dni po ovulaciji, se lahko pojavijo prve težave. Med te spadajo jutranja slabost, bruhanje, pogosto tiščanje na vodo, zapeka in napihnjen trebuh. Če našteti simptomi trajajo dlje časa, to seveda še dodatno zniža prag bolečine. Zaradi izredno visokih vrednosti spolnih hormonov se kmalu poveča volumen krvi in žile, predvsem vene, so še bolj polne. Venskih pletežev je okrog rodil zelo veliko, zato se tudi količina krvi v tem predelu močno poveča. To lahko povzroča stalen občutek napetosti, ki ga nekatere nosečnice občutijo kot bolečino.
Bolečine v spodnjem delu trebuha so med nosečnostjo dokaj pogoste. Nemalokrat se te bolečine začnejo pojavljati že v zgodnji nosečnosti oziroma v prvem trimesečju. Vzroki zanje so lahko dokaj nenevarni (na primer prebavne težave) in ne vplivajo na samo nosečnost. Problematično je predvsem, če bolečina sčasoma ne izgine oziroma če se njena intenzivnost celo stopnjuje. Mnoge ženske sprva pomislijo na spontani splav, vendar je pomembno vedeti, da obstaja precej drugih razlogov za te bolečine.
Zunajmaternična nosečnost: Nevarna, a redka možnost
Če ste noseči manj kot 12 tednov in čutite ostro bolečino v spodnjem delu trebuha (na eni ali obeh straneh maternice), gre lahko za zunajmaternično nosečnost. Na zunajmaternično nosečnost nakazujejo tudi bolečine v ramenih in okoli danke, zato vsekakor takoj obiščite zdravnika. Kot nakazuje že ime, o zunajmaternični nosečnosti govorimo, ko se jajčece, oplojeno s semenčico, oziroma zarodek ne ugnezdi na maternični sluznici, kjer bi se nadaljeval njegov razvoj, ampak se pripne nekam zunaj maternice, najpogosteje na jajcevode. Čeprav zarodek tudi v tem primeru raste, pa se ne more spremeniti v otroka. Medtem ko se zarodek povečuje, lahko občutite bolečine v spodnjem delu trebuha, pojavijo pa se lahko tudi druge težave - včasih celo takšne, zaradi katerih je lahko ogroženo vaše življenje. Velikokrat se intenzivnejše težave, ki so posledica zunajmaternične nosečnosti, pojavijo šele nekoliko kasneje, ko je lahko situacija že zelo resna. Zato je ključnega pomena, da se pri ostri bolečini v spodnjem delu trebuha v zgodnji nosečnosti nemudoma obrnete na zdravnika.
Raztezanje materničnih vezi
Po oploditvi in ugnezditvi zarodka se začne maternica širiti. Med tem procesom se začnejo okrogli ligamenti, ki ji dajejo podporo, daljšati in tanjšati, pri tem pa pogosto zadenejo ob okoliška živčna vlakna. Posledično lahko čutite rahlo nelagodje v spodnjem delu trebuha. Gre za zelo pogost simptom v zgodnji nosečnosti. Bolečina se v tem primeru običajno pojavi na desni strani. Nosečnico pogosto preseneti že takoj zjutraj, ko se zbudi. Pojavi se lahko tudi med spanjem, ko se obračate v postelji, ali med drugimi nenadnimi gibi. Načeloma lahko pomaga sprememba položaja, posebno zdravljenje pa ni potrebno, saj je bolečina običajno zelo blaga. Previdni bodite predvsem pri tem, da ne delate nenadnih gibov. Raztezanje materničnih vezi, povezanih z rastjo maternice, lahko ženska občuti kot bolečine v spodnjem delu trebuha. V nosečnosti so maternica, maternični vrat in nožnica bolje prekrvljeni. Nožničnega izcedka je v nosečnosti več, običajno je mlečno bele barve. Prebava se upočasni, saj se želodec nosečnic prazni počasneje, prav tako se hrana dalj zadržuje v črevesju. Slabše je delovanje mišice zapiralke požiralnika, zato se kisla želodčna vsebina lahko vrača v požiralnik (zgaga), kar se lahko poslabša v zadnjem tromesečju nosečnosti. Zaradi večje absorpcije tekočin iz hranil postane blato bolj čvrsto, kar lahko vodi v zaprtje. Pogostejša je potreba po odvajanju vode: na začetku noseča maternica pritiska na sečni mehur, proti koncu nosečnosti pa pritiska plodova glavica, ki vstopa v porodni kanal. Povečano je tveganje za razvoj okužb sečil, te pa se pri nosečnicah primerno zdravi tudi, če ni drugih, sicer tipičnih simptomov (pekočega urina). V dojkah se pod vplivom hormonov množijo mlečni vodi in žleze, zaradi česar se dojki povečata. V začetku nosečnosti je lahko to edini znak, »simptom«, ki ga ženska občuti, dojke pa lahko tudi neprijetno bolijo in so zelo občutljive. To se pozneje med nosečnostjo spremeni in umiri. Poveča se prekrvljenost rodil, sluznic in kože (pogoste krvavitve iz dlesni in nosu, smrčanje med spanjem). V kasnejši nosečnosti, ko je maternica s plodom večja, lahko pride do sindroma »vene cave«: pri legi na hrbtu povečana maternica pritiska na večjo veno, ki vrača kri v srce, kar privede do slabosti, lahko celo izgube zavesti. Hormonske spremembe v nosečnosti povzročijo močnejšo pigmentacijo kože na določenih predelih (bradavice dojk, spolovilo ter koža na licih, nosu in čelu), zato svetujemo skrbno zaščito pred sončnim sevanjem; potemni tudi linija po sredini trebuha od sramnične zrasti do popka - linea negra. Na področjih, kjer je največ maščobnega tkiva (stegna, dojke, trebuh), lahko pride do trganja vezivnih vlaken, kar se kaže kot strije, nekakšne razpoke v koži. V začetnih fazi so rdeče, nato pa zbledijo. Znajo biti še posebno nadležne, saj se jih je pozneje izredno težko znebiti. Najboljša je preventiva z mazanjem, masažo kože z namenom vlaženja in podpore pri raztegovanju. Žal pa to ni vedno dovolj.
Bolečine v drugem in tretjem trimesečju: Spremembe in znaki za preplah
Od 8. ali 10. tedna dalje se nosečnice rade pritožujejo nad zbadajočimi bolečinami levo in desno v spodnjem delu trebuha proti dimljam. Bolečine so najbolj izrazite med gibanjem, pripogibanjem, hojo ali tekom. Ta pojav povezujemo s prenašanjem sil na maternične vezi. Ob premikanju maternica sledi gibu telesa ter napne vezi, ki se končujejo ob mehurju, križu ter dimljah. Te težave se lahko pojavljajo skozi vso nosečnost, vendar se do 20. tedna večina nosečnic navadi nanje in jih kasneje ne motijo več.
Po 20. tednu se pojavi nov vir bolečin. Imenujemo jih Braxton Hicksovi popadki oziroma nosečnostni krči. Kažejo se kot neboleče otrdevanje maternice. Trebuh postane od časa do časa trd kot kamen, vendar se po nekaj minutah spet zmehča. Včasih to otrdevanje tišči in le redko boli. Je pa za nosečnico lahko zelo neprijetno. Zgoščeno se pojavlja proti večeru, po napornem dnevu ali po spolnih odnosih. Za zdrave nosečnice z zaprtim materničnim vratom te bolečine niso škodljive ali nevarne.
Ko se plod po maternici prekopicuje in brca, je lahko tudi boleče, posebej po 26. tednu, sploh, če brca v predel maternice, ki meji na sečni mehur, želodec, jetra ali rebra. Takšno brcanje je sicer znak dobrega zdravja ploda in ni nevarno, je pa lahko neprijetno in boleče za mater. Če se kadar koli po 24. tednu pojavi močna bolečina, ki ne popusti več kot pet minut in ob tem otrdi trebuh ali se pojavi celo krvavitev, je potrebno nosečnico nemudoma odpeljati v bolnišnico. V tem primeru gre lahko za predčasno ločevanje pravilno ležeče posteljice, abrupcijo, kar lahko ogrozi plod pa tudi nosečnico. Ukrepanje je odvisno od prizadetosti nosečnice, od trajanja nosečnosti ter od hitrosti pojavljanja oziroma slabšanja stanja. Če je plod že dovolj zrel, da lahko preživi zunaj maternice, potem sprožijo porod ali naredijo carski rez. Če plod ni dovolj zrel, pa najprej rešujejo življenje nosečnice.
V zadnji tretjini nosečnosti pogosto otekajo noge in spodnji deli telesa. To običajno spremlja neprijetna otrplost rok in nog ter mravljinčenje. Težava sama od sebe izgine zelo hitro po porodu, do tedaj pa je najbolje ohranjati gibljivost otrplih delov okončin z vajami, limfno drenažo, povijanjem nog preko dneva z elastičnimi povoji in z omejevanjem vnašanja soli v telo. Sol namreč še dodatno zadržuje vodo v telesu. V istem obdobju se včasih pojavijo tudi pekoče bolečine v predelu »žličke,« med želodcem in prsnim košem, in se prenašajo v vrat. Zaradi povečanega tlaka v trebuhu, dvignjene trebušne prepone in ob zmanjšanem tonusu obročaste mišice zapiralke želodca se želodčna vsebina ob vsakem pripogibanju ali napenjanju trebuha zlahka vrača v požiralnik, ta pa ni prilagojen na močno kislo vsebino. Pojav se imenuje »pekoča zgaga« in ga lahko omilimo z več manjšimi obroki na dan ter tako, da se izogibamo presladki, preveč pekoči in začinjeni hrani.
Po 36. tednu nosečnosti je za nekatere nekoliko bolj občutljive mamice lahko boleče prav vse, tudi spanje in obuvanje čevljev. Vsepovsod tišči, zateguje, napenja, omejuje dihanje in daje občutek, da se bo trebuh vsak hip razpočil. Ob tem postajajo obdobja otrdevanja trebuha vse daljša in to lahko malo boli. V tem času dobi bolečina pozitiven vzgib, saj postaja nosečnica pripravljena na prave popadke.
Drugi pomembni simptomi, na katere morate biti pozorni
Poleg bolečin v spodnjem delu trebuha obstajajo še drugi simptomi, ki jih nosečnica ne sme prezreti.
Krvavitve
V prvih 12 tednih nosečnosti je majhna količina neboleče krvavitve normalna. Če pa močno krvavite, je najbolje, da se obrnete na zdravnika, ki vas bo pregledal. Če ste na koncu nosečnosti, obilen izcedek verjetno pomeni, da vam je odtekla voda, zato pojdite v bolnišnico. Če občutite povečano iztekanje tekočine pred 37. tednom nosečnosti, je morda prišlo do izliva plodovnice in razpoka plodovega ovoja, kar je znak prezgodnjega poroda. Vendar ne domnevajte takšni najhujšega. Nekatere mame mislijo, da jim je odtekla voda, v resnici pa je dojenček le malo močneje udaril po mehurju in jim je ušlo malo urina. Če pa ste popadke začutili med 24. in 36. tednom nosečnosti, se posvetujte z zdravnikom. Kadar se nosečnost bliža koncu in se telo prične pripravljati na porod, lahko sluzni čep prvi izpade.
Povišana telesna temperatura
Če imate temperaturo 37,8 stopinje Celzija in nimate drugih simptomov, se takoj posvetujte z zdravnikom. Prav tako, če temperatura preseže 38,9 stopinj. Če izmerite telesno temperaturo višjo od 37,5 stopinj Celzija, ob tem pa ne zaznavate nobenih drugih znakov ali simptomov, se nemudoma obrnite na osebnega zdravnika ali ginekologa, saj gre lahko za vnetje v telesu, ki ga je nujno treba zdraviti z antibiotiki.
Težave s prebavo in izločanjem
Čeprav je jutranja slabost neprijetna, ni nevarna. Če pa ves čas bruhate in ne morete ničesar zadržati, ste lahko dehidrirani. Podobno velja, če imate drisko. Ker se vaše telesne tekočine zmanjšajo, lahko postane nevarno za vas in vašega otroka. Če nenadoma začnete čutiti žejo, čemur sledi malo ali nič uriniranja, je to lahko znak dehidracije ali odpovedi ledvic. To je nevarno tako za mamo kot otroka. V času nosečnosti je treba poskrbeti za zadosten vnos tekočine.
Pretirano bruhanje ali driska: Jutranje slabosti, bruhanje in slabše počutje so sicer lahko navadni simptomi, ki kažejo na nosečnost in niso zdravju nevarni. Če pa se pojavi prekomerno bruhanje ali hiperemeza, ima to lahko na nosečnico in plod negativne učinke, kot sta dehidriranost telesa in izguba zavesti. Pri nosečnicah s hiperemezo je lahko tudi porodna teža novorojenčkov manjša ali pa pride celo do prezgodnjega poroda, v redkih primerih pride do napak v razvoju okostja ali živčevja. Podobno se lahko zgodi pri hudi obliki driske. V obeh primerih je potrebna zdravniška obravnava in najverjetneje sprejetje v bolnišnico, kjer boste prejeli potrebno infuzijo z vitamini in minerali, ki jih telo potrebuje. Hiperemezo je potrebno zdraviti.
Neredno uriniranje in konstanten občutek žeje: V tem primeru gre lahko za hudo dehidracijo ali nedelovanje ledvic. Obe stanji sta izjemno nevarni, zato ob tovrstnih simptomih obvestite osebnega zdravnika, ki bo določil nadaljnje preiskave in zdravljenje.
Plini in napihnjenost v nosečnosti
Otekle in boleče noge
Otekle in boleče noge so lahko znak, da se v telesu nekaj dogaja. Boleča in otekla noga, topla na dotik, je lahko znak globoke venske tromboze, zato takoj pokličite zdravnika. Vendar pa lahko globoko vensko trombozo zamenjamo za običajno in neškodljivo stanje površinskega tromboflebitisa, ki prizadene majhne vene na površini kože spodnjih nog. Te med nosečnostjo postanejo rdeče in občutljive, zlasti če imate prekomerno telesno težo. Boleče in otekle noge, ki so poleg tega na otip tudi vroče, so lahko znak venske tromboze. O venski trombozi govorimo, kadar pride do delne ali popolne zapore žil s krvnim strdkom, kar se najpogosteje pojavlja na nogah. Bolezen je vse prej kot nedolžna, saj med mogočimi zapleti bolezni najdemo tudi pljučno embolijo, ki lahko zahteva tudi smrtne žrtve. Potrebna je zdravniška obravnava, saj bo zdravnik lahko s pomočjo ultrazvočnih posnetkov postavil diagnozo.
Glavobol in težave z vidom
Če imate v prvem trimesečju glavobol ali redno trpite za migrenami, verjetno ne gre za nekaj resnega. Če pa se hudi glavoboli, zamegljen vid ali nejasna slika pojavijo v drugem ali tretjem tromesečju, pa gre lahko za znake preeklampsije ali nevarno visokega krvnega tlaka, zato morate o svojih simptomih obvestiti zdravnika, saj bo najverjetneje potrebno zdravljenje vašega stanja.
Srbečica telesa
Srbeč kože nikdar ne smete zanemariti, saj gre lahko za resno bolezensko stanje jeter, ki nastane zaradi povišanih delovanj hormonov v nosečnosti, ki vplivajo na oslabljeno izločanje žolča v jetrih. Gre sicer za izjemno redko stanje, ki se pojavi v zadnjem trimesečju, vendar holestaza lahko povzroči prezgodnji porod ali rojstvo mrtvega otroka, zato je to stanje treba jemati resno. Srbečica je v tem primeru najbolj neprijetna na področju dlani in podplatov, srbi pa celo telo. Zgodi se lahko, da nosečnica ne more normalno opravljati vsakdanjih dejavnosti, niti počivati, niti spati, saj je srbečica tako huda in moteča, pojavita se lahko tudi temno obarvan urin in slabo počutje.
Preeklampsija: Tihi ubijalec v nosečnosti
Bolečina v zgornjem delu trebuha okoli jeter (na desni strani, pod prsnim košem) je lahko simptom preeklampsije - motnje, ki prizadene 5 do 8 odstotkov nosečnic. Najpogosteje se pojavi po 20. tednu nosečnosti. Eden od prepoznavnih simptomov preeklampsije je otekanje stopal in nenadno povečanje telesne teže. Ta motnja prizadene tako mater kot otroka. Preeklampsija nastane zaradi motenj pri ugnezditvi posteljice, zato ta slabše deluje, kar v prvi vrsti lahko povzroči slabo rast ploda. V skrajnih primerih pa lahko pride tudi do okvare vitalnih organov, zlasti možganov, ledvic in jeter. Dodatna simptoma sta še visok krvni tlak in visoka raven beljakovin v urinu. O bolečini v predelu trebuha morate nujno obvestiti zdravnika.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Če čutite, da je z vašim telesom res nekaj narobe, poiščite zdravniško pomoč. Tudi če se na koncu izkaže, da ste se motili, vam noben zdravnik ne bo očital, da ste se obrnili nanj. Občutek ostre bolečine lahko kaže na znake spontanega splava ali predčasen porod. V primeru tovrstnih simptomov se obrnite na osebnega zdravnika.
Nosečnica mora obvezno obiskati zdravnika, kadar se pojavi krvavitev iz nožnice, če je uriniranje pekoče in boleče, urin pa temno obarvan, v primeru pogostega obilnega bruhanja in celodnevne slabosti, močno povišane telesne temperature, mrzlice, omotičnosti, omedlevice in izgube zavesti. K zdravniku je treba tudi v primeru močnega glavobola, če zateka obraz, glava, pri poškodbah, bolečinah v prsih, pri znakih prezgodnjega poroda in občutnem upadu plodovih gibov po 24. tednu.
Premikanje ploda: Indikator zdravja
Prvo premikanje dojenčka začutimo med 16. in 20. tednom nosečnosti. Po 28. tednu bi morali čutiti vsaj 10 gibov na dan. Če približno eno uro niste začutili, da bi se otrok premaknil, brez panike. Popijte kozarec soka, ki bo zvišal tudi raven sladkorja v krvi dojenčka. Če pa se vam zdi, da se je otrok premalo premikal, poiščite zdravniško pomoč. Če imate občutek, da je zadnjih 24 ur otrok manj aktiven, poiščite zdravniško pomoč.
Upočasnitev ali pomanjkanje gibanja ploda: Prvo brcanje boste začutili med 16. in 20. tednom nosečnosti. Po 28. tednu nosečnosti bi morali čutiti vsaj 10 ''brc'' dnevno. Če že več kot uro niste čutili otrokovega premikanja, ne zaženite panike. Popijte kozarec soka in povečali boste nivo sladkorja v krvi, otrok pa se bo začel premikati. Preden pokličete zdravnika, se ulezite na levi bok in zagotovo boste začutili otročka. Če imate občutek, da je zadnjih 24 ur otrok manj aktiven, poiščite zdravniško pomoč.
Pomembno: Zaupajte svojemu telesu in poiščite strokovno pomoč
Nosečnost je obdobje, ko morate skrbno spremljati svoje stanje in počutje. Čeprav je večina simptomov povezanih z nosečnostjo neškodljivih, je ključnega pomena, da poznate znake, ki lahko kažejo na resnejše težave. Ne oklevajte in se v primeru dvomov ali skrbi vedno posvetujte s svojim zdravnikom ali ginekologom. Vaše počutje in zdravje ter zdravje vašega otroka sta najpomembnejša. Tudi, če se na koncu pokaže, da ste prišli k zdravniku, pa to ni bilo resnično potrebno, vam nihče od osebja ne bo zameril, saj je boljše priti večkrat zaman kot enkrat prepozno. Zdravnik vas bo v vsakem primeru pregledal in vam prisluhnil, bi pa se počutili bolj mirno in sproščeno.