S toplim vremenom se ne le prebudijo narava in naši načrti za aktivnosti na prostem, temveč se pojavijo tudi nadležne žuželke, ki lahko naše poletne užitke popestrijo z neprijetnimi piki. Medtem ko so piki večine žuželk le začasna nadloga, se lahko v določenih primerih, še posebej med nosečnostjo, pojavijo vprašanja o varnosti za nosečnico in plod. Ta članek ponuja celovit pregled teme, od prepoznavanja različnih pikov do ukrepov za lajšanje simptomov in preprečevanje zapletov.
Razumevanje pikov žuželk: Od reakcije do alergije
Strup žuželke običajno vsebuje snovi, ki povzročajo, da je pik boleč. Na mestu pika lahko nastane manjša vnetna reakcija, koža pordeči in oteče. Vsaka neprijetnost po piku ne pomeni, da gre za alergijo. Stik z strupom žuželke povzroči sproščanje histamina. Zaradi histamina pride do razširitve krvnih žil, ki postanejo bolj prepustne za tekočino, zaradi česar nastane oteklina. Histamin povzroča tudi intenziven srbež.
Alergija po piku žuželke je imunsko dogajanje. Pri prvem piku določene žuželke alergija ni možna. V organizmu dovzetnih posameznikov se tvorijo specifična protitelesa in se vežejo na posebne celice imunskega sistema. Ob naslednjem piku se strup veže na protitelesa in zato se sproščajo mediatorji iz mastocitov (vnetne celice, ki pri vzdraženju izločajo histamin in druge posrednike vnetja).
Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo na lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavijo se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na mestu, oddaljenem od pika (ustnica, veka, uho …). Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik oteženo diha, lahko mu piska v prsih, srčni utrip se pospeši, zajame ga omotica, lahko izgubi zavest ali pride celo do anafilaktičnega šoka. Vsaki stopnji so lahko pridruženi naslednji simptomi: pordele oči, solzenje, zamašen nos, izcedek iz nosu, srbenje oči in nosu. Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so smrtno nevarne. Takrat je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč, prav tako pa tudi v primeru otekanja v predelu grla. Bolniki, pri katerih je prišlo do preobčutljivostne reakcije, naj se izogibajo okoliščinam, v katerih je možnost pika velika.
Za večino ljudi pa pik čebele ali ose pomeni bolj ali manj bolečo oteklino, ki nastane na mestu pika in po nekaj dneh izgine. Odrasli lahko prenesemo do tisoč čebeljih pikov, otroci pa tudi manj kot petsto. Bolečina pri osjem piku je večja, kot če piči čebela. Ni pa nam treba odstranjevati žela, ker ga ose navadno ne pustijo v koži. Pik sršena je boleč, a nenevaren, če nismo alergični. Če vas piči sršen, ravnate podobno kot pri piku ose ali čebele.
V Sloveniji živijo tri strupenjače: navadni in laški gad ter modras. Kača je plašna žival in človeka ne napada, če se ne čuti ogrožena. Ugrizu kače se lahko izognemo s previdnim ravnanjem ter z nošenjem zaščitne obleke in obutve. Ko gremo v naravo, je priporočljivo s seboj imeti komplet prve pomoči in ga tudi znati uporabljati. Če smo že v preteklosti imeli alergijsko ali anafilaktično reakcijo na pike živali in so nam predpisali set, v katerem so zdravila, ga vzemimo s seboj. Obujmo visoke čevlje in izogibajmo se polaganju golih rok ali nog v predele, kjer bi se lahko zadrževale kače: v visoko travo, pod skale, v skalne razpoke, na skalne police. Če kačo zagledamo, naredimo velik ovinek okoli nje. Ne poskušajmo je ujeti ali celo ubiti, saj do največ ugrizov prihaja prav v teh primerih. Ne približujmo se niti ubiti kači, saj imajo kače refleks ugriza še nekaj časa po smrti.
Znak ugriza kače sta dve pikčasti ranici na koži, ki malo ali skoraj nič ne krvavita. Okolica ranic oteče in boli. Oteklina se širi in na koži se pojavijo rdeče ali modrikaste lise. Modro-rdeča obarvanost kože se širi in lokalne bezgavke otečejo ter začnejo boleti. Pojavijo se lahko tudi znaki splošne zastrupitve s kačjim strupom: slabost, mrzlica, vrtoglavica, pospešeno dihanje, pospešeni pulz in bruhanje. Pri ugrizih naših strupenjač se opisana klinična slika pojavlja zelo redko, mogoča je le v primerih, če gre za slabotno osebo ali če se strupnika zadreta neposredno v veno. Tudi smrtnih primerov v zadnjih desetletjih ni zabeleženih.
Kako ravnamo ob ugrizu kače? Takoj se uležemo in mirujemo, s tem preprečimo, da bi se strup hitreje širil po telesu. Rano pokrijemo s sterilno gazo in jo mobilizirajmo.
Pik komarja lahko prepoznamo po majhnih okroglih izboklinah, ki se pojavijo v nekaj minutah. Goveji obadi ali brenclji povzročijo zelo boleč ugriz, saj pri tem poškodujejo kožo, zato je treba poskrbeti, da je rana vedno čista. Po piku nas koža srbi in peče, pojavita se rdečina in oteklina. Podobne težave lahko povzroči tudi konjska muha. Mesto pika temeljito speremo pod tekočo vodo in z milom ter razkužimo. Bolečino in srbenje ublaži obkladek z ledom, vnetje umiri antihistaminiska krema.
Med kopanjem v morju pa nam največ nevšečnosti lahko povzročajo meduze, ki spadajo med ožigalkarje. Prizadete predele speremo z morsko vodo (nikoli s sladko vodo iz pipe), lovke pa odstranimo s površine kože (s pinceto ali z roko, zaščiteno z rokavico). Nato kožo namažemo z alkoholom. Namesto tega jo lahko za pol ure namočimo v raztopino vode in kisa v razmerju ena proti ena. Te snovi potem postrgamo s kože in prizadeto mesto znova speremo z morsko vodo. Po tem mesto namažemo z antihistaminikom (na primer fenistil gel) ali s kortikosteroidno kremo. Prizadeto mesto zaščitimo pred soncem.
Stenice se lahko skrivajo v razpokah in šivih vzmetnic, oblazinjenem pohištvu, hrbtnih straneh postelj, za slabo pritrjenimi tapetami posteljnega dna, potujejo pa lahko s pohištvom, prtljago, obleko in drugimi osebnimi stvarmi. V naše postelje jih običajno prinesemo s potovanj. Brez sesanja krvi lahko preživijo tudi več mesecev. Lahko napadejo tudi domače živali. Po ugrizu stenice se na mestu ugriza najpogosteje pojavijo srbeče rdeče izboklinice. Najpogosteje so piki na obrazu, vratu, rokah, ramenih in drugih, med spanjem lažje dostopnih predelih. Običajno srbeči izpuščaji izginejo šele po enem do dveh tednih. Zaradi praskanja lahko pride do komplikacij in bakterijske okužbe vbodenega mesta. Mogoče so tudi težje reakcije: alergijska reakcija s koprivnico (vnetje in oteklina kože) na mestu ugriza, ki se v naslednjih dneh razvije v bolj razširjen mehurjast izpuščaj (izbokline, napolnjene s tekočino). Še redkeje se lahko pojavi astma kot sistemski tip alergijske reakcije, ki jo povzročijo ugrizi posteljnih stenic.
Urški Klakočar Zupančič prekipi na soočenju
Piki žuželk med nosečnostjo: Varnost za mamo in otroka
V poletnih mesecih obstaja nevarnost pika čebel in os. Pik bomo težko preprečili, razen morebiti tako, da pse, ki radi lovijo različne žuželke, tega čim prej odvadimo. V veliki večini primerov pik ose ali čebele ne bo prav nič problematičen, razen kratkotrajne bolečine. V tem primeru poskusimo odstraniti želo in mesto pika ohladiti s hladnimi obkladki. Problematične so živali, ki so alergične na pik, oziroma živali, ki lovijo čebele in utrpijo pik v področje ust oziroma grla. V primeru, da opazimo močno oteklino glave, otekel jezik, oteženo dihanje, splošno oslabelost, motnje zavesti, moramo kar se da hitro poiskati pomoč veterinarja.
Poleg žuželk pa na naše ljubljenčke prežijo tudi zajedavci, predvsem nevarni so klopi. Pik ose ali čebele je pogosto sila neprijeten in boleč - neprijetnejše posledice pa so pogosto lahko posledica alergične reakcije na osji ali čebelji strup. Če ste alergični je hitra reakcija in prva pomoč po piku izrednega pomena, saj lahko le-ta učinkovito zmanjša neprijetne simptome in zmanjša verjetnost nadaljnjih zapletov.
Strup, ki se izloči pri piku čebele ali ose, povzroči lokalno oteklino, bolečino in rdečino, ki ponavadi po nekaj urah izginejo. Pri približno treh odstotkih ljudi lahko pik sproži smrtno nevarno alergijsko reakcijo, ki jo imenujemo anafilaksija. Boleča koprivnica in otekanje se lahko hitro širita in zapreta dihalne poti, zaradi česar pride do kolapsa obtoka in včasih do smrti.
Mehanizem za pikanje je spravljen v trebuhu samice in je sestavljen iz žela, ki je pripeto na s strupom napolnjeno vrečo. Želo čebele ima več bodic in zato ponavadi ostane v rani, kar povzroči smrt čebele. Alergijske reakcije pa lahko povzročijo občutno zatekanje.
V primeru pika žuželke med nosečnostjo je ključno, da se zavedamo, da je nosečnost lahko ogrožena le toliko, kolikor je ogrožena nosečnica sama zaradi morebitne anafilaktične reakcije, če je alergična na pik določene žuželke. V primeru, da vas kaj piči in dobite simptome anafilaktičnega šoka, ki so navedeni zgoraj, in ste alergični na pik čebele ali na pik ose, je potrebno takoj poiskati zdravniško pomoč. Ogroženi ste, da lahko razvijete anafilaktični šok, četudi ste ob prejšnjih pikih imeli milejšo reakcijo.
Strup himenopter vsebuje toksine in vnetne snovi, ki povzročajo lokalno bolečino in otekanje, oboje pa po nekaj urah izgine. Pojav alergije, ki jo sproži pik, še ni dobro pojasnjen. Kot pri drugih alergijah, se tudi alergija na pik pojavlja v določenih družinah. Isto osebo lahko večkrat kaj piči, pa ima vedno normalno reakcijo, potem pa nenadoma en pik povzroči močno alergijsko reakcijo.
V primeru nosečnice, ki je bila pičena in nima znakov alergijske reakcije, ampak le lokalno rdečico in srbenje, je pomembno, da se držimo osnovnih ukrepov za lajšanje simptomov. V primeru, da je nosečnica v 28. tednu nosečnosti in jo je pičila osa ali čebela, ter nima otekline, le rdečico in srbenje, je uporaba mazila kot je Kamagel lahko ustrezna. Prav tako je ob sumu na pik bolhe, ko se pojavijo srbeče rdeče izboklinice, priporočljiva uporaba Fenistil gela, ki je na voljo brez recepta in je primeren za pomiritev srbečice po pikih žuželk. V primeru, da se pojavijo hujše reakcije ali dvomite v varnost uporabljenih sredstev, se je vedno priporočljivo posvetovati z zdravnikom.
Ukrepi za preprečevanje in lajšanje pikov
V kolikor otrok ne izkazuje preobčutljivosti na določena eterična olja, priporočamo repelente, ki vsebujejo eterično olje limonske trave, krvomočnice, verbene in sivke. Eterična olja v teh repelentih so razredčena, saj nanos nerazredčenih eteričnih olj na kožo lahko povzroči preobčutljivost. Pri starejših otrocih lahko posežemo tudi po repelentih, ki vsebujejo kemične zašitne spojine (DEET, IR3535). Te so po delovanju močnejše in učinkovitejše, delujejo dlje časa, vendar lahko povzročijo draženje kože, kar je lahko odvisno od koncentracije pripravka. Običajno se teh repelentov ne uporabi pogosteje kot dvakrat dnevno. Pri načinu uporabe se držite navodil posameznega proizvajalca. Na splošno velja, da je izdelke za zaščito pred piki žuželk pred uporabo potrebno dobro pretresti, da dosežete enakomeren nanos učinkovin.
V primeru pršila repelent napršite na področje telesa z razdalje 10 do 15 cm, nato ga razmažite z roko. Počakajte, da se popolnoma vpije. Postopek ponavljajte v rednih intervalih. Za zaščito obraza repelent v obliki razpršila najprej popršite na dlan in namažite po obrazu. Če sočasno uporabljate sredstva za zaščito pred soncem, nanesite repelent kot zadnji nanos. Glede na razmere po potrebi ponovite nanos, saj lahko visoka temperatura, vlaga in ostali dejavniki iz okolja skrajšajo čas zaščite vseh sredstev za zaščito pred žuželkami. Nanos ponovite tudi po plavanju ali tuširanju.
Za otroke, mlajše od 1 leta, priporočamo, da otroka pred piki žuželk zaščitite z oblačili - dolgi rokavi, dolge hlače, če temperatura to dopušča. Prostor, v katerem otrok spi, zaščitite s komarniki oziroma nad otroško posteljico uporabite mrežo proti komarjem. Na voljo so obliži z eteričnimi olji, ki jih je mogoče uporabiti na pohištvu, oblačilih ali na koži. Na voljo so tudi elektronske naprave za odganjanje žuželk (prenosne na baterije ali za uporabo v električni vtičnici).
Prva pomoč ob piku žuželke
Mesto pika hladimo na primer z ledom, ki ga nikoli ne damo neposredno na kožo ali blazinico, napolnjeno z gelom, ki je na voljo v lekarnah. Če je potrebno, lahko na mesto pika nanesemo gel z antihistaminikom ali kak drug gel za oskrbo kože po pikih, ki so v lekarnah na voljo brez recepta. Primerni so na primer gel z aloe vero, ki kožo hladi in vlaži, gel s kamilico, ki kožo pomirja ali gel čajevca, ki deluje protivnetno.
V primeru, kadar gel ne zadostuje ali ob znani blažji preobčutljivosti, posežemo po antihistaminiku, ki je za otroke, starejše od 2 let, v obliki sirupa ali tablet na voljo brez recepta v lekarni. Za blažje reakcije je značilno, da je prizadeta le koža, kaže pa se z srbenjem, rdečino, koprivnic ter oteklino. Ob hujših težavah gre lahko za sistemsko alergijsko reakcijo, ko se po piku simptomi pojavijo po celem telesu (npr. močno otekanje, oteženo dihanje…). V tem primeru je potrebno poiskati zdravniško pomoč.
ANTIHISTAMINIK - učinkovina, ki preprečuje ali zmanjša biološki učinek histamina v organizmu in se uporablja pri lajšanju alergičnih reakcij.
4 glavni nasveti za domačo nego kože po ugrizu:
- Dobro umijte prizadeto območje. Po ugrizu žuželke mesto nežno umijte z blagim milom in vodo, da odstranite morebitno umazanijo, bakterije ali ostanke strupa žuželke. Kožo osušite s čisto brisačo.
- Nanesite hladen obkladek. Za zmanjšanje otekline in ublažitev srbenja na prizadeto mesto za 10 do 15 minut položite hladen obkladek ali v krpo zavit zavojček ledu. To lahko pomaga pri omrtvičenju območja in zagotovi začasno olajšanje.
- Za blaženje vnetne reakcije uporabite zdravila (antihistaminike), ki se dobijo v lekarni brez recepta. OXILVER Skin gel za kožo vsebuje naravne sestavine, kot sta aloe vera in aktivni kisik, ki pomagata pomiriti rdečo in razdraženo kožo. Dodano ionsko srebro ojača protimikrobni učinek, hialuronska kislina pa intenzivno vlaži prizadeti del kože.
- Izogibajte se praskanju. Čeprav je to lahko kar zahtevna naloga, se po najboljših močeh poskusite upreti želji po praskanju ugriza. Praskanje lahko poškoduje kožo, poveča tveganje za okužbo in podaljša proces regeneracije kože.
Pri pikih čebel sloj kuhinjske sode ublaži srbenje. Žela os so alkalna in jih lahko nevtraliziramo s kisom ali z limoninim sokom. Če pa ste daleč od doma, se namažite z blatom. Da preprečite šok, ki ga lahko povzroči pik žuželke, kadar ste nanj alergični, nosite pri sebi komplet proti čebeljemu piku (prej preverite, ali znate uporabiti injekcijo za samoinjiciranje). Nositi morate tudi obesek ali zapestnico s tablico, na kateri je opisana vaša alergija.
Zmanjšajte možnosti, da bi vas kaj pičilo, in se pri izbiri oblačil izogibajte svetlih in pastelnih barv ter bele barve. Ne uporabljajte kozmetike ali dišav, ki imajo cvetlični vonj. Neprijeten pik ose olajšate tako, da področje temeljito očistite z milom in vodo. Na mesto pika za 10 minut položite led (najbolje je, da je zavit v čisto krpo) in ga nato za 10 minut umaknite nakar ta postopek zopet ponovite.
Čeprav so osji piki lahko precej boleči, izolirani piki os le redko povzročijo resne težave. Potrebno je vedeti, da strup vsebuje toksine, ki lahko pri občutljivejših ljudeh povzročijo alergijsko reakcijo. Ostanite mirni. Čeprav večina čebel običajno piči le enkrat, lahko ose in sršeni pičijo večkrat. Odstranite želo. Nanesite hladen obkladek, da zmanjšate oteklino.
Melitin je glavna in najbolj strupena spojina v čebeljem strupu, saj predstavlja 50-60 % celotnega strupa.
Alternativni pristopi za lajšanje pikov:
- Soda bikarbona: Zmešajte žlico sode bikarbone z nekaj kapljicami vode do goste zmesi in nanesite na mesto pika.
- Limonin sok: Nekaj kapljic limoninega soka stisnite na mesto pika in nežno vtrite.
- Surov krompir: Nariban ali na tanke kolobarje narezan surovi krompir položite na mesto pika.
- Jabolčni kis: Obkladek z jabolčnim kisom deluje zdravilno predvsem pri piku ose.
- Čajevec in sivka: Eterična olja čajevca in sivke lahko nanesete neposredno na kožo.
- Peteršilj: Zmečkan šopek peteršilja položite na mesto pika.
- Zemlja (glina): Ublaži pikel čebele, saj hladi in preprečuje oteklino.
Pred uporabo natančno preberite navodilo!
tags: #piki #zuzelk #v #nosecnosti