V času študija se lahko študentke, ki postanejo mame, soočajo z različnimi izzivi pri usklajevanju študijskih obveznosti z materinstvom. Da bi jim olajšali to obdobje, zakonodaja predvideva vrsto pravic, ki se nanašajo tako na status študenta kot na finančne in socialne prejemke. Te pravice so pomembne za zagotavljanje stabilnosti in podpore v ključnem obdobju nosečnosti in prvih mesecih po porodu.
Podaljšanje študentskega statusa in absolventskega staža
Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v 70. členu določa, da imajo študentke matere, ki v času študija rodijo, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. Ta pravica ne vpliva na možnost koriščenja absolventskega staža, prepis na drugo fakulteto ali na pravico do rednega ponavljanja letnika. To pomeni, da lahko študentka, ki rodi med absolventskim stažem, ta staž podaljša za dodatno leto. V praksi to omogoča, da mamica študentka ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti.
Statut Univerze v Ljubljani v 240. členu določa, da študentu miruje status študenta v času materinstva, očetovstva ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta. To pomeni, da se čas, ki ga študentka preživi na porodniškem dopustu, ne šteje v trajanje študentskega statusa.
V primeru, ko študentka zaradi materinstva ne more izpolnjevati študijskih obveznosti v prvem ali ponavljajočem letniku, ji lahko komisija za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku izjemoma odobri tretji redni vpis. Vsak študent ima namreč možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa en redni vpis v prvi letnik in eno ponavljanje.
Pravice v zvezi z državno štipendijo
Republiške štipendije, sedaj imenovane državne štipendije, so urejene s Pravilnikom o štipendiranju. V študijskem letu 2007/2008 so veljali določeni členi zakona o štipendiranju, ki so se nanašali na študentske družine.
člen je določal, da se ob sklenitvi zakonske zveze ali postanku starša kot družinski člani upoštevajo zakonec oziroma oseba, s katero kandidat živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu izenačena z zakonsko zvezo. To je pomenilo, da v vlogi za štipendijo ni bilo potrebno navajati dohodkov staršev, temveč samo dohodke študenta, otroka in partnerja.
člen je študentu staršu omogočal, da vlogo za štipendijo lahko vloži tudi kadarkoli med letom, vendar v roku 30 dni od otrokovega rojstva. V tem primeru se je rojstni list otroka priložil vlogi, saj rojstvo otroka predstavlja povečanje števila družinskih članov, kar je eden od možnih razlogov za vložitev vloge za štipendijo izven razpisnega roka, če so zaradi tega izpolnjeni materialni pogoji.
člen je določal, da štipendija za tekoče študijsko leto miruje in se ne izplačuje, če štipendist ni izdelal letnika in mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal iz opravičljivih zdravstvenih razlogov ali materinstva. Vendar je bilo potrebno opozoriti, da ponovni vpis zaradi materinstva ni isto kot dodatno študijsko leto, ki ga zagotavlja Zakon o visokem šolstvu. Pravilnik je materinstvo (porod) obravnaval kot zdravstveno opravičljiv razlog, da študent ni izdelal letnika, zato mu je ob morebitnem takojšnjem ponavljanju letnika štipendija pripadala. Te pravice ni bilo mogoče uveljavljati kasneje, sploh pa ne ob podaljšanju absolventa, saj se je v času absolventskega statusa štipendija lahko izplačevala samo eno leto.
Zakon o štipendiranju se je začel uporabljati 1. septembra 2008, odtlej pa državne štipendije urejajo pristojni centri za socialno delo. Nov Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) v 87. členu omogoča podaljšanje štipendijskega razmerja in prejemanje štipendije za eno študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva ali drugih upravičljivih razlogov (zdravstveni razlogi, izjemne družinske in socialne okoliščine, višja sila).
Pravice v zvezi z družinskimi prejemki
Preživnina: Kot študent-starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosiš za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, vendar si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če si mlajši/mlajša od 26 let in če te tvoj partner ni sposoben preživljati) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, če niste prijavljeni kot dvostarševska družina. Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta.
Pomoč ob rojstvu otroka: Ta enkratni denarni prejemek je namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenčka v obliki zavitka. Pravico ima vsak otrok, katerega mati ali oče ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico uveljavlja eden od staršev na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem ali očetovem stalnem prebivališču. Za pridobitev pomoči ob rojstvu otroka potrebuješ potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, fotokopije osebnega dokumenta, davčne številke, EMŠO in bančne kartice. Pravico uveljavlja eden od staršev najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Otroški dodatek: Ta dodatek predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Osnovni pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka je državljanstvo Republike Slovenije (ali izpolnjevanje pogoja vzajemnosti). Z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek, ki ga lahko najdeš na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ali na portalu e-uprave, se odpraviš na center za socialno delo v občini stalnega bivališča otroka. Če pravico uveljavljaš v roku 90 dni po otrokovem rojstvu, boš otroški dodatek prejemal od otrokovega rojstva, sicer pa s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Vlogo je potrebno vsako leto obnoviti.
Starševski dodatek: Ta dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila (zaposleni starši imajo porodniški dopust in prejemajo porodniško nadomestilo plače; nezaposleni, torej tudi študenti, so upravičeni do starševskega dodatka). Dodatek znaša v letu 2008 181,46€ mesečno in se izplačuje 12 mesecev od dneva otrokovega rojstva. Pravico lahko mati uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po porodu. V primeru, da študent dela preko študentskega servisa ter hkrati prejema dodatek, je dobro, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje.
Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo: Ta pomoč je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet, ali z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za dodatek in dodatne informacije zaprosiš na centru za socialno delo v kraju stalnega prebivališča.
Denarna socialna pomoč: Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi materinstvo v času rednega študija. Višina denarne socialne pomoči se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov in seštevkom lastnih dohodkov. Na Centru za socialno delo dobiš obrazec za dodelitev denarne socialne pomoči, katerega je potrebno izpolniti in priložiti vsa potrebna dokazila. Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli največ za tri mesece.
Izredna denarna socialna pomoč: Ta pomoč se lahko dodeli le, če so podani utemeljeni razlogi, kot so izredni stroški, povezani s preživetjem, na nastanek katerih posameznik ali družina ne moreta vplivati.
Druge pravice in ugodnosti
Subvencionirano bivanje in prehrana: Študenti, ki imajo otroke, imajo pravico do dodatnih točk za sprejem v študentski dom. V primeru posebno težkega socialnega položaja se lahko dodeli še dodatnih 50 točk. Subvencija za bivanje se vedno dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati subvencionirano z otrokom. Prav tako imajo študenti pravico do 10 dodatnih bonov za študentsko prehrano na mesec na vsakega otroka.
Dohodninska olajšava za vzdrževanega družinskega člana: Eden od staršev lahko uveljavlja to olajšavo za otroka, ki ga je v preteklem letu tudi dejansko preživljal.
Enkratna denarna pomoč: Nekatere ustanove, kot je Fundacija Študentski tolar, nudijo enkratno denarno pomoč študentom.
Uporaba vrtca za otroke študentov: Študenti, ki bivajo v študentskem domu Rožna dolina, lahko koristijo vrtec za svoje otroke.
Študentska hiša Srce: Ta hiša ponuja brezplačno trimesečno bivanje in druge podporne storitve, kot so podporne skupine, psihoterapija, pomoč pri iskanju stanovanja in odvetniški nasveti, namenjene ogroženim študentskim družinam.
Posebni razpisi: Mlade mamice se lahko potegujejo za vrednostne bone in praktična darila preko posebnih razpisov.
Pravno varstvo nosečnic na delovnem mestu
Nosečnice imajo v Sloveniji zakonsko zagotovljeno posebno varstvo na delovnem mestu. Delodajalci se morajo zavedati teh pravic in se ženskam prilagoditi, kar vključuje omogočanje odsotnosti z dela, bodisi plačane ali neplačane. Delodajalec ima dolžnost pripraviti oceno tveganja delovnega mesta in v primeru neprimernega delovnega mesta nosečnico prerazporediti na drugo, varnejše delovno mesto. Če tega ne more zagotoviti, lahko nosečnica ostane doma do nastopa porodniške, pri čemer ji delodajalec še vedno mora plačevati plačo.
V primeru, da nosečnica sumi, da so ji kršene pravice, dokazno breme ni na njenih plečih; to bremeni delodajalca.
Zaključek
Študentke, ki v času študija postanejo mame, imajo na voljo vrsto pravic in ugodnosti, ki jim olajšujejo usklajevanje študijskih obveznosti z materinstvom. Pomembno je, da se seznanijo s svojimi pravicami in jih aktivno uveljavljajo, saj jim te lahko zagotovijo potrebno finančno in socialno podporo v tem pomembnem življenjskem obdobju. V primeru dvomov ali nejasnosti se je priporočljivo obrniti na pristojne centre za socialno delo, študentske servise ali druge podporne organizacije.
tags: #podaljsanje #teme #magisterske #naloge #zaradi #nosecnosti