V Sloveniji smo priča zgodovinsko nizki rodnosti, ki se že vrsto let giblje pod ravnijo, ki bi omogočala naravno obnavljanje prebivalstva. Zadnja leta beležimo najnižje število rojstev doslej, kar postavlja pod vprašaj prihodnji demografski razvoj države. Hkrati se spreminja tudi povprečna starost mater ob rojstvu otroka, delež nerojenih otrok ter preference glede imen novorojenčkov. Te spremembe so posledica kompleksnih družbenih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov, ki oblikujejo sodobne družinske vzorce.
Zgodovinsko najnižje število rojstev
Prvič v zgodovini se je v Sloveniji v enem letu rodilo manj kot 17.000 otrok. Lani je bilo tako zabeleženih 16.875 novorojenčkov, kar predstavlja nadaljevanje trenda padanja števila rojstev. V primerjavi s predlani je bilo to za 0,7 % oziroma 114 otrok manj, kar je najmanj doslej, odkar v Sloveniji vodimo statistiko rojstev. Število rojenih na 1.000 prebivalcev je padlo na 7,9, kar je najnižja vrednost od leta 1922, ko se je ta podatek začel spremljati na območju Slovenije.
Naravni prirast, ki predstavlja razliko med številom rojenih in umrlih, je v Sloveniji negativen že od leta 2017. Lani je naravni prirast dosegel vrednost -4.631 prebivalcev, kar pomeni, da je umrlo 4.631 več ljudi, kot se jih je rodilo. To je ena izmed najnižjih vrednosti po letu 1945 in kaže na izrazit demografski izziv. Negativni naravni prirast je bil lani prisoten v vseh mesecih, kar dodatno poudarja resnost situacije.
Razmerje med spoloma in povprečna starost mater
Dolgoletno razmerje med rojstvi dečkov in deklic v Sloveniji ostaja nekoliko nagnjeno v korist dečkov, saj na vsakih 100 deklic v povprečju statistika beleži 105-106 dečkov. Lani je bil ta indeks maskulinitete nekoliko višji, saj se je rodilo 110 dečkov na 100 deklic. V zadnjih šestih letih, od leta 2019, povprečna starost mater ob rojstvu otroka ostaja nespremenjena in znaša 31,1 leta. To je najvišja povprečna starost mater po drugi svetovni vojni. Tiste, ki so rodile prvič, pa so bile v povprečju stare 29,6 leta.
Zanimivo je, da se je v zadnjih desetih letih premaknila starostna skupina žensk, ki rodi največ otrok. Medtem ko so pred 40 leti največ otrok rojevale ženske v starosti 20-25 let, so danes sorazmerno največ otrok rodile matere, stare 29-31 let. Tudi stopnja rodnosti v starosti 35-39 let je v zadnjem desetletju presegla rodnost žensk v starosti 20-24 let. Celotna stopnja rodnosti, ki meri povprečno število otrok na žensko v rodni dobi, je v letu 2024 znašala 1,52, kar je bistveno pod vrednostjo, ki omogoča enostavno obnavljanje prebivalstva (2,1).
Družinski status in državljanstvo mater
V Sloveniji se povečuje delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Lani se je več kot polovica otrok (55,5 %) rodila neporočenim materam, kar pomeni 9.363 otrok, medtem ko jih je 7.512 rodilo znotraj zakona. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta). Ti podatki odražajo spremembe v družbenih normah in vlogo zakonske zveze pri ustvarjanju družine.
Število otrok, ki jih rodijo tuje državljanke, se v Sloveniji povečuje. Lani je bilo 3.139 otrok (18,6 % vseh rojstev) rojenih materam, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke. To predstavlja 11,8 % rast glede na predhodno leto. Največ tujih mater prihaja iz Bosne in Hercegovine (46 %), sledijo državljanke Kosova (22 %) in Hrvaške ter drugih držav EU (skupaj 9 %). Tuje državljanke so bile ob rojstvu v povprečju skoraj dve leti mlajše od državljank Slovenije (29,6 proti 31,4 leta). Pri rojstvu prvega otroka je bila razlika še izrazitejša, saj so bile tuje državljanke v povprečju stare 27,8 leta, Slovenke pa 30 let. Približno četrtina otrok, ki so jih rodile tuje državljanke, je po očetu prejela državljanstvo Slovenije.
Prvorojenci, drugorojenci in poznejši otroci
Struktura rojstev glede na vrstni red otroka v družini kaže na prevlado prvorojencev in drugorojencev. Lani je bilo približno 46 % vseh rojenih otrok prvorojencev, 38 % pa drugorojencev. Matere, ki so rodile drugega otroka, so bile v povprečju 2,2 leta starejše od prvorodnic. Delež tretjih in nadaljnjih otrok je v Sloveniji nižji kot v povprečju EU, kar dodatno prispeva k nizki stopnji rodnosti. Te statistike nakazujejo na naraščajočo težnjo po manjših družinah in daljših časovnih presledkih med rojstvi.
Najbolj priljubljena imena novorojenčkov
Med imeni novorojenčkov ostajata priljubljeni imeni Mark in Ema. Lani je ime Mark prvič zasedlo prvo mesto med novorojenimi dečki, saj ga je dobilo 205 fantkov (2,3 %). Luka, ki je bil 23 let zapored najbolj priljubljeno ime, je zdrsnil na četrto mesto. Na drugem mestu med dečki je bil Jakob, na tretjem pa Filip. Med deklicami je Ema ponovno obdržala prvo mesto, saj jo je dobilo 165 deklic (2,1 %). V peterici najbolj priljubljenih dekliških imen so še Mia, Julija, Hana in Zala.
Regionalne razlike v rodnosti
Podatki o rodnosti se med statističnimi regijami Slovenije znatno razlikujejo. Najmanj otrok na 1.000 prebivalcev se rodi v obalno-kraški regiji (6,5), medtem ko je največ rojstev v jugovzhodni Sloveniji (9,5 na 1.000 prebivalcev). Slednja regija že več let velja za regijo z najvišjo rodnostjo. Tudi povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka se med regijami razlikuje. Najmlajše matere so v koroški regiji (28,3 leta), najstarejše pa v obalno-kraški in osrednjeslovenski regiji (30,5 leta).
Dnevni in tedenski vzorci rojstev
V povprečju se je v Sloveniji dnevno rodilo 46 otrok, kar je eden manj kot leto prej. Kljub temu pa obstajajo opazne razlike med dnevi v tednu. Konci tedna so manj plodni, saj se takrat rodi v povprečju okoli 9 otrok manj (37) v primerjavi s povprečnim delovnikom (50 otrok). Največ otrok se je lani rodilo v petek, 20. septembra (74), najmanj pa v nedeljo, 7. aprila (23).
Dolgoročni demografski premiki in prihodnost
Rodnost v Sloveniji je ena izmed treh ključnih komponent demografskega razvoja. V preteklem stoletju so družbene spremembe povzročile večje spremembe rodnostnega obnašanja, kar je privedlo do zmanjšanja stopnje rodnosti in povečanja povprečne starosti mater ob rojstvu otroka. Generacije živorojenih so se v 100 letih več kot prepolovile, največ rojenih je bilo leta 1923, najmanj pa leta 2023.
Čeprav se zmanjšuje število žensk v rodni dobi, se je v zadnjem obdobju nekoliko povečala rodnost žensk v starosti 25-29 let, medtem ko se je rodnost v starosti 20-24 let ustalila. Kljub temu pa v nobeni članici EU rodnost ne dosega ravni za enostavno obnavljanje števila prebivalcev. Po projekcijah se pričakuje, da se bo stopnja rodnosti v Sloveniji postopoma povečevala in leta 2100 dosegla 1,72 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi, vendar pa bo število rojenih še vedno nekoliko upadlo. Ti demografski premiki bodo imeli dolgoročne posledice na družbo, gospodarstvo in socialne sisteme, zato so nujno potrebni premišljeni ukrepi za soočanje z izzivi nizke rodnosti in starejšega prebivalstva.
tags: #podatki #o #porodu #slovenija #statistika