Starševstvo predstavlja pomembno življenjsko obdobje, ki prinaša številne radosti, a hkrati tudi nove izzive, zlasti na področju poklicnega življenja. Slovenska zakonodaja prepoznava to specifično obdobje in zaposlenim staršem zagotavlja poseben nabor pravic, ki jim omogočajo lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Kljub temu pa se na tem področju pojavljajo številna vprašanja, predvsem v povezavi s pogodbami o zaposlitvi za določen čas, krajšim delovnim časom, nadurnim delom in razporejanjem delovnega časa. Ta članek se poglobljeno posveča tem vidikom, s poudarkom na pravicah in obveznostih staršev, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ter na možnostih izrabe starševskega dopusta.
Posebno varstvo staršev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu zagotavlja staršem posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To varstvo je najširše med vsemi pravicami delavcev pred odpovedjo. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. V tem času delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca.
Pomembno je razumeti razliko med pogodbo za določen in nedoločen čas. Medtem ko zakon nudi posebno varstvo staršem, ki imajo sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, ta pravica ne velja samodejno za pogodbe za določen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas namreč preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je opravljeno dogovorjeno delo, ali ko preneha razlog, zaradi katerega je bila sklenjena. Nosečnost ali starševski dopust ne podaljšata avtomatično pogodbe za določen čas. Če pogodba poteče, preneha veljati brez odpovednega roka - tudi če je delavka na porodniškem ali starševskem dopustu. Vendar, če delodajalec odpove pogodbo predčasno (na primer iz poslovnega ali krivdnega razloga), mora spoštovati posebno varstvo staršev po ZDR-1.
Če ob zgornjih situacijah prejmete v podpis odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, se je priporočljivo posvetovati s pravnim svetovalcem ali se po nasvet obrnite na organizacijo kot je Delovna svetovalnica.
Pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva
Starši imajo v prvih letih otrokovega odraščanja možnost koristiti delo s krajšim delovnim časom. Delodajalec delavcu te pravice ne more odreči, saj gre za pravico, ki jo uveljavljajo na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), neodvisno od volje delodajalca.
Kdo lahko koristi krajši delovni čas zaradi starševstva?
Pravico do krajšega delovnega časa ima eden od staršev (ali rejnik/skrbnik), ki neguje in varuje otroka, če ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje. To velja za otroke, mlajše od treh let. Pravico do krajšega delovnega časa imate tudi, če negujete in varujete zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju. V tem primeru imate pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka. Pravica do krajšega delovnega časa vam ne pripada, če je otrok v rejništvu, oz. če je otrok oddan v rejniško družino in ga rejnik dejansko neguje in varuje.
Kakšna je delovna obveznost delavca?
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, kar pomeni najmanj 20 ur tedensko. Starša lahko pravico koristita tudi hkrati - a skupaj le do polovičnega delovnika oz. ne več kot 20 ur na teden. To pomeni, da skupna izraba pravice s strani obeh staršev ne sme presegati 20 ur tedensko.
Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti. Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov.
Pravico do plačila razlike prispevkov je treba uveljaviti najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim časom. Delavec mora delodajalca o nameri koriščenja krajšega delovnika obvestiti najmanj 30 dni pred začetkom koriščenja.
Razporejanje delovnega časa in nadurno delo
ZDR-1 v 148. členu sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec upoštevaje potrebe delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa. Če delavec predlaga drugačno razporeditev delovnega časa zaradi usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, mu delodajalec lahko ugodi ali pa ga zavrne, mora pa svojo odločitev pisno utemeljiti (npr. s potrebami delovnega procesa).
Posebna pravila pa veljajo pri nadurnem in nočnem delu. Pisno soglasje delavca za nadurno in nočno delo je nujno potrebno, če:
- neguje otroka do treh let,
- je noseča ali doji (če je delo zanjo ali za otroka nevarno),
- skrbi za hudo bolnega otroka ali otroka s posebnimi potrebami,
- živi sam z otrokom, mlajšim od sedem let.
V nekaterih kolektivnih pogodbah so starši dodatno zaščiteni (npr. brez nedeljskega ali nočnega dela). Če negujete otroka, mlajšega od treh let, ste noseči, dojite oz. za vas veljajo zgornje okoliščine, potem vas delodajalec brez vašega soglasja ne more razporediti v delo ponoči oz. od vas zahtevati nadurnega dela.
Odmor za dojenje
Mamici, ki dela polni delovni čas in doji otroka, mlajšega od 18 mesecev, pripada enourni odmor za dojenje med delovnim časom in nadomestilo v višini sorazmernega dela materinskega nadomestila. Pravico mora uveljaviti najpozneje 30 dni po pridobitvi (torej po povratku na delo in koriščenju pravice do odmora za dojenje). Glede koriščenja pravice se je potrebno dogovoriti z delodajalcem. Ponekod odmora za dojenje ni mogoče koristiti prvo ali zadnjo uro dela.
Dopust: Dodatni dnevi za starše
Starši imajo pravico do dodatnega dneva dopusta za otroka do 15. leta starosti, plačan prost dan ob prvem šolskem dnevu prvošolčka, ter pravico, da najmanj en teden dopusta izkoristijo med šolskimi počitnicami (razen če bi bil delovni proces resno ogrožen).
Nadomestilo plače zaradi nege otroka
Pravica do nadomestila plače zaradi nege otroka do 18. leta starosti pripada enemu od staršev, rejniku ali skrbniku, zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, ki otroka dejansko neguje in varuje. Pravica traja največ do 10 koledarskih dni za otroke do sedem let, za starejšega duševno ali telesno prizadetega otroka pa do 20 koledarskih dni. Izjemoma lahko zdravnik pravico podaljša do 40 dni, ob nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja otroka pa celo do največ pol leta. V posebej težkih primerih se lahko pravica podaljša še dlje. Višina nadomestila znaša 80 % osnove. Pravica pripada tudi samostojnim podjetnikom in samo za število ur zaposlitve (v primeru koriščenja krajšega delovnega časa).
Sobivanje z bolnim otrokom v bolnišnici ali zdravilišču
Eden od staršev (ali rejnik, skrbnik, zakonec oziroma zunajzakonski partner), ki dejansko neguje in varuje otroka, ima pravico do kritja stroškov nastanitve in prehrane v bolnišnici ali zdravilišču. Ta pravica je financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in velja do dopolnjenega 15. leta starosti, v primeru hujših okvar, poškodb, kroničnih bolezni ali hujših zdravstvenih stanj pa do otrokovega 18. leta starosti. Zaposlenim v času sobivanja pripada pravica do zadržanosti od dela in 80 % nadomestila od osnove plače.
Spremljanje otroka na pregled ali zdravljenje
Pravico do spremljanja lahko uveljavlja eden od staršev do otrokovega dopolnjenega 15. leta ali do 18. leta, kadar gre za duševno ali telesno prizadetega otroka. Spremstvo se izdaja po urah, glede na dejansko potrebo. Upravičenec pravico uveljavlja tako, da osebnemu zdravniku predloži potrdilo zdravstvene ustanove o opravljenem pregledu ali zdravljenju.
Določanje časa trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas ob nadomeščanju porodniškega dopusta
V primeru, ko delodajalec delavki vroči pogodbo za določen čas zaradi nadomeščanja porodniškega dopusta, se čas zaposlitve lahko definira fleksibilno. Ker se porodniški dopusti lahko zaključijo prej (na primer zaradi koriščenja porodniškega dopusta s strani očeta), je v pogodbi dopustno definirati čas zaposlitve na primer kot »od 1. 7. 2023 do predvidoma 30. 6. 2024 oz. do vrnitve delavke XXX s porodniške odsotnosti«. V takem primeru je dopustno pogodbo za določen čas prekiniti predhodno, na primer 31. 1. 2024, če se prva delavka vrne s porodniške. To je mogoče, saj pogodba za določen čas preneha takrat, ko preneha razlog, zaradi katerega je bila sklenjena.
Samozaposlene osebe in porodniški dopust
Tudi samozaposlene osebe imajo pravice v zvezi s porodniškim in starševskim dopustom, ki so urejene v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter Zakonu o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Samozaposlena oseba mora za porodniški dopust in nadomestilo obiskati center za socialno delo in oddati vlogo najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta. V času porodniškega dopusta samozaposlena oseba ne sme opravljati dela. Če pristojna inšpekcija za delo ugotovi kršitev (opravljanje dela med dopustom), pravica do nadomestila preneha, oseba pa mora vrniti neupravičeno prejeti znesek nadomestila z obrestmi vred. Vendar to ne pomeni, da mora s.p. zapreti podjetje, le sama ne sme delati v njem. Če ima že koga zaposlenega, glede nadaljnjega poslovanja ni problemov.
Druge pravice in prejemki
Poleg omenjenih pravic, slovenska zakonodaja staršem zagotavlja tudi druge oblike podpore:
- Starševski dodatek: Denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme.
- Otroški dodatek: Dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, čigar višina je odvisna od dohodkovnega razreda družine.
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek družini z najmanj tremi otroki.
- Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
V primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja ima delavec pravico podati prijavo na pristojno enoto Inšpektorata RS za delo. Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.