V sodobnem delovnem okolju se pogosto srečujemo s specifičnimi situacijami, ki zahtevajo natančno poznavanje delovne zakonodaje. Ena takšnih situacij je prepletanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas in nastopa porodniškega dopusta. To področje je lahko zapleteno, saj se prepletajo pravice zaposlenih, obveznosti delodajalcev in specifični zakonski roki. V tem članku bomo podrobno raziskali, kako zakonodaja ureja tovrstne primere, s poudarkom na pravicah in obveznostih vseh vpletenih strani, posebej glede iztekajočih pogodb in neizrabljenega dopusta.
Potek pogodbe za določen čas med nosečnostjo in porodniškim dopustom
Ključno vprašanje, ki se pogosto postavlja, je, ali lahko delodajalec preneha pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ko se delavka nahaja v času nosečnosti ali med izrabo porodniškega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu jasno določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, medtem ko doji otroka do enega leta starosti, in staršem med izrabo starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela ter še en mesec po izrabi tega dopusta. V teh primerih delavcu ne sme prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
Vendar pa je pomembno razlikovati med odpovedjo pogodbe in potekom pogodbe za določen čas. Če je pogodba sklenjena za določen čas, se njena veljavnost izteče ob predvidenem datumu, ki je naveden v pogodbi. V primeru, ko delavka nastopi porodniški dopust, medtem ko je pogodba še veljavna, in se ta pogodba izteče med porodniškim dopustom, delovnega razmerja ne morejo odpovedati, ker je pogodba že potekla. To pomeni, da delavec ne bo več zaposlen pri tem delodajalcu, saj se pogodba preprosto ne bo več podaljšala. V takšnem primeru delavec ne bo več zaposlen, ne bo pa dobil odpovedi v klasičnem smislu.
Na podlagi navedenega, če se delavki izteče pogodba za določen čas med porodniškim dopustom, delodajalec ni dolžan podaljšati pogodbe. V takšnem primeru se izda sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. Delavka nato lahko pristopi na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer lahko prejema nadomestilo za brezposelnost, če izpolnjuje pogoje. Ko prične z izrabo starševskega dopusta, preide na Center za socialno delo, kjer bo upravičena do nadomestila v okviru starševskega varstva.
Zaporedne pogodbe za določen čas in pravica do nedoločenega časa
Zakon o delovnih razmerjih omejuje sklepanje zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Po 53. členu ZDR-1 delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prekinitev, ki traja tri mesece ali manj, se ne šteje za prekinitev neprekinjenega dvoletnega obdobja.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če delavec na delu ostane tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR-1). Vendar pa je treba upoštevati prehodna določila, ki jih določa 237. člen ZDR-1. Dvoletna časovna omejitev sklepanja pogodb za določen čas se je začela uporabljati šele 1. januarja 2007, za manjše delodajalce pa 1. januarja 2010. V prehodnem obdobju je bilo dopustno sklepanje pogodb za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja je bil daljši od treh let, razen v primerih, ki jih določa zakon.
V praksi to pomeni, da če je delavec že bil zaposlen za določen čas več kot dve leti (ali tri leta v prehodnem obdobju) in so bili razlogi za sklepanje teh pogodb neustrezni, lahko delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. To pravico je treba uveljavljati pred delovnim sodiščem. Če pa je bil razlog za sklenitev pogodbe za določen čas (npr. nadomeščanje porodniškega dopusta) zakonit, in se delavka vrne, se lahko sklene nova pogodba za določen čas za nadomeščanje, vendar je treba biti pozoren na omejitve glede skupnega trajanja zaporednih pogodb.
Primer iz prakse ponazarja situacijo, ko delodajalec po izteku pogodbe za določen čas, sklenjene zaradi začasno povečanega obsega dela (ker je sodelavka bila na porodniškem dopustu), ne ponudi nove pogodbe, medtem ko za isto delovno mesto išče drugo osebo. V takšnem primeru obstaja pravno sporno ravnanje, saj je pogodba za določen čas izjema, ki se jo lahko sklene pod določenimi pogoji. Če je razlog za določen čas dejansko nehal obstajati (ker se je prvotna delavka vrnila), iskanje nove osebe za isto delovno mesto pa tudi ni v skladu z namenom sklepanja pogodb za določen čas. Delavka v takšni situaciji lahko delodajalca pisno opomni, da razlog za določen čas dejansko ne obstaja, če za njeno pozicijo išče novega delavca.
Pravice med porodniškim dopustom in po njem
Tudi če pogodba o zaposlitvi za določen čas poteče med porodniškim dopustom, delavka ohrani določene pravice. Za čas trajanja porodniškega dopusta prejema porodniško nadomestilo, ki se izplačuje preko Centra za socialno delo (CSD). V kolikor delavka nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi (ker ji je potekla), ji med porodniško teče pokojninska doba, vendar ne delovna doba. Delovna doba se upošteva pri izračunu upravičenih dni za dopust pri naslednjem delodajalcu.
Po izteku porodniškega dopusta se delavka, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, prijavi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Tam zaprosi za nadomestilo za brezposelnost. Med prejemanjem nadomestila ji teče delovna doba in pokojninsko zavarovanje.
Finančna afera v sistemu dolgotrajne oskrbe: pavšalne cene za oskrbo v domovih za starejše očitno...
Letni dopust in regres med odsotnostjo
Pravica do letnega dopusta je ena izmed temeljnih pravic delavca iz delovnega razmerja, ki se mora delavcu zagotavljati na način, da je uresničen namen te pravice. Pravica do letnega dopusta se v skladu z ZDR-1 izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.
Pomembno je vedeti, da pravica do letnega dopusta ni vezana na dejansko opravljanje dela, temveč na trajanje zaposlitve. Delavec, ki je bil v času zaposlitve odsoten zaradi bolezni, poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta, ima pravico do letnega dopusta. Če dopust ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi omenjenih razlogov, ga lahko delavec izkoristi do 30. junija naslednjega leta.
Delodajalec je v skladu s 162. členom ZDR-1 dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. V primerih, ko delavec letnega dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni izrabil, ZDR-1 v četrtem odstavku 162. člena daje možnost daljšega prenosa letnega dopusta, in sicer do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta v skladu s tretjim odstavkom 162. člena.
Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati, prav tako pa ni veljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja. V skladu s 164. členom ZDR-1, če delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi ostane neizrabljen letni dopust, mu delodajalec izplača denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust v višini plače, ki bi jo delavec prejel, če bi dopust izrabil.
Glede regresa velja, da pripada delavcu, ki je bil v koledarskem letu, za katero se regres izplačuje, pri delodajalcu zaposlen vsaj šest mesecev. V primeru, da pogodba za določen čas poteče pred izplačilom regresa, pravica do regresa načeloma ostane, vendar je odvisna od določb kolektivne pogodbe ali internih aktov delodajalca. Če je delavec zaposlen vsaj šest mesecev v koledarskem letu, bi moral biti upravičen do sorazmernega dela regresa.
Obveščanje delodajalca o nosečnosti in nastop porodniškega dopusta
Delavka, ki je noseča, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca. S tem pridobi posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Delodajalec jo lahko v času nosečnosti odpove le s predhodnim soglasjem inšpektorja za delo ali v primeru izredne odpovedi. Če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost, delavka ohrani posebno pravno varstvo, če ga o nosečnosti obvesti takoj ali po prenehanju ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, ter predloži zdravniško potrdilo.
Porodniški dopust lahko nastopite najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Za to potrebujete potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga izda vaš ginekolog. Približno 60 dni pred predvidenim rokom poroda se morate zglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer boste prejeli obrazce za uveljavljanje porodniškega dopusta in seznanjeni s postopki ter pravicami. Najkasneje 30 dni pred nastopom porodniškega dopusta morate delodajalcu predložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda.
Spremembe pri izplačilu porodniškega nadomestila in druge pravice
Zakonska ureditev glede višine starševskega nadomestila se je skozi leta spreminjala. Po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je porodniško nadomestilo za prve tri mesece porodniškega dopusta znašalo 100% vaše osnovne plače. Za nadaljnjih devet mesecev dopusta za nego in varstvo otroka pa je ZUJF določal višino starševskega nadomestila v višini 90% vaše osnovne plače, če je ta presegala določeno mejo.
Pomembne spremembe v zvezi s starševskim varstvom so bile uvedene z novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki v slovenski pravni red prenaša del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Novela uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev; doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni. Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti. Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta, in sicer s 30 na 15 dni (kar predlagatelj zakona utemeljuje s tem, da preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta). Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka).
Poleg tega ZSDP-1 opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, kot so dopust in z njim povezano nadomestilo - materinsko, očetovsko in starševsko, ki se izplačuje v času teh dopustov in znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmerno delu delne odsotnosti z dela.
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica podaljša.
Potencialne pravne poti v primeru nezakonitega ravnanja delodajalca
Če menite, da je delodajalec ravnal nezakonito pri sklepanju pogodb za določen čas ali pri prenehanju delovnega razmerja, je priporočljivo poiskati pravni nasvet. V primeru nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas ali nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, vloži tožbo na pristojno delovno sodišče.
Pomembno je poudariti, da so navedene informacije zgolj informativnega značaja in ne predstavljajo pravnega nasveta. Vsaka konkretna situacija je lahko drugačna in zahteva individualno presojo s strani pravnega strokovnjaka.
tags: #pogodba #za #dolocen #cas #porodniska