Slovenska zakonodaja posebej varuje delavce, ki so tudi starši, saj jim priznava širok nabor pravic, ki segajo od zaščite pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi do možnosti krajšega delovnega časa, odmora za dojenje, dodatnih dni dopusta in drugih ugodnosti. Hkrati pa zakonodaja določa tudi obveznosti, kot so pravočasno obveščanje delodajalca, spoštovanje zakonskih rokov ter sodelovanje pri organizaciji dela. Razumevanje teh pravic in obveznosti je ključno za zagotavljanje uravnoteženega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja staršev.
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi za starše
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu zagotavlja najširše varstvo pred odpovedjo vseh pravic delavcev, ki je namenjeno staršem. To posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter za delavko, ki doji otroka do enega leta starosti. Prav tako je to varstvo namenjeno staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, ter še en mesec po izrabi tega dopusta. Izjema od tega pravila je mogoča le ob izredni odpovedi ali ob prenehanju poslovanja delodajalca, in sicer zgolj s soglasjem delovnega inšpektorja.
Če delavec v navedenih situacijah prejme odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, se je priporočljivo posvetovati s pravnim svetovalcem ali poiskati pomoč pri organizacijah, kot je Delovna svetovalnica. To še posebej velja za delavce, ki so zaposleni za določen čas, saj je položaj v tem primeru drugačen. Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je opravljeno dogovorjeno delo, ali ko preneha razlog, zaradi katerega je bila sklenjena. Nosečnost ali starševski dopust ne podaljšata avtomatično pogodbe za določen čas. Če pogodba poteče med materinskim ali starševskim dopustom, se delovno razmerje izteče brez odpovednega roka. Vendar pa, če delodajalec pogodbo odpove predčasno iz poslovnega ali krivdnega razloga, mora spoštovati posebno varstvo staršev po ZDR-1.
Če mati ali oče med materinskim ali starševskim dopustom ostaneta brez zaposlitve, morata to sporočiti pristojnemu centru za socialno delo, ki ju vključi v zavarovanja do izteka pravice. V tem primeru se nadomestilo za starševski dopust izplačuje do konca upravičenega obdobja.
Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja: Razporejanje delovnega časa in nadurno delo
ZDR-1 v 148. členu sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec upoštevaje potrebe delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica do drugačne razporeditve delovnega časa zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa. Nekatere kolektivne pogodbe, kot sta Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine in Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, urejajo to pravico podrobneje in ugodneje za delavce.
Posebna pravila veljajo pri nadurnem in nočnem delu. Skladno z 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Enako velja za nosečnice ali doječe matere, če je delo zanje ali za otroka nevarno, ter za starše, ki skrbijo za hudo bolnega otroka ali otroka s posebnimi potrebami, ali če živijo sami z otrokom, mlajšim od sedem let. V nekaterih kolektivnih pogodbah so starši dodatno zaščiteni, na primer z določili o prepovedi nedeljskega ali nočnega dela.
Starševski dopust in sorodne pravice: Pregled zakonodaje
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) podrobneje opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke. Med te pravice sodijo dopust in z njim povezano nadomestilo - materinsko, očetovsko in starševsko, ki se izplačuje v času teh dopustov in znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je sorazmerno delu delne odsotnosti z dela.
Z novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki se je začela uporabljati s 1. aprilom 2023, je bila prenesena del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Ta novela uvaja izenačeno ureditev starševskega dopusta, ki sedaj znaša 160 dni za vsakega od staršev, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev lahko 100 dni starševskega dopusta prenese na drugega od staršev, 60 dni pa je neprenosljivih. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni se lahko prenese ali izrabi najpozneje do otrokovega osmega leta starosti. Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta s 30 na 15 dni, saj preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta. Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se podaljša do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Krajši delovni čas in druge oblike podpore staršem
Eden od staršev (ali rejnik/skrbnik) lahko dela krajši delovni čas, če neguje in varuje otroka, mlajšega od treh let, ali najmanj dva otroka do konca prvega razreda najmlajšega otroka. V primeru nege otroka z zmerno ali težjo gibalno oviranostjo ali zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, pravica do krajšega delovnega časa traja do 18. leta starosti otroka. Starša lahko pravico koristita tudi hkrati, vendar skupna izraba ne sme presegati 20 ur tedensko. Minimalni obseg dela je 20 ur tedensko (polovični delovnik). Delodajalec izplačuje plačo glede na dejansko opravljene ure, država pa zagotavlja plačilo prispevkov do polne delovne obveznosti.
Poleg tega ZSDP-1 ureja tudi druge oblike podpore, kot so:
- Starševski dodatek: denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1.
- Pomoč ob rojstvu otroka: enkratni prejemek za nakup opreme.
- Otroški dodatek: dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, katerega višina je odvisna od dohodkovnega razreda družine.
- Dodatek za veliko družino: letni prejemek za družine s tremi ali več otroki.
- Dodatek za nego otroka: denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: osebni prejemek za starše, ki prekinejo delovno razmerje ali začnejo delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami.
Izraba letnega dopusta za starše
ZDR-1 v 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa in možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegovih družinskih obveznosti. Delodajalci staršem šoloobveznih otrok dajejo pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic, razen če bi bila s tem resno ogrožena delovni proces. Vsem delavcem pripada pravica izrabiti en dan letnega dopusta na dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Vendar pa lahko delodajalec tej pravici delavca odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.
Pravice med in po izteku starševskega dopusta
Če pogodba o zaposlitvi za določen čas poteče med porodniškim dopustom, delavka ohrani določene pravice. Za čas trajanja porodniškega dopusta prejema porodniško nadomestilo, ki se izplačuje preko Centra za socialno delo (CSD). V kolikor delavka nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ji med porodniško teče pokojninska doba, vendar ne delovna doba. Po izteku porodniškega dopusta se delavka, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, prijavi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer zaprosi za nadomestilo za brezposelnost. Med prejemanjem nadomestila ji teče delovna doba in pokojninsko zavarovanje.
Pravica do letnega dopusta ni vezana na dejansko opravljanje dela, temveč na trajanje zaposlitve. Delavec, ki je bil v času zaposlitve odsoten zaradi bolezni, poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta, ima pravico do letnega dopusta. Če dopust ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi omenjenih razlogov, ga lahko delavec izkoristi do 30. junija naslednjega leta. Enako velja za regres, ki pripada delavcu, ki je bil v koledarskem letu, za katero se regres izplačuje, pri delodajalcu zaposlen vsaj šest mesecev.
Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. V primeru nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas ali nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, vloži tožbo na pristojno delovno sodišče.
tags: #pogodba #za #nedolocen #cas #porodniska