Nosečnost je obdobje veselega pričakovanja prihoda novega človeškega bitja. To devet mesecev varno biva v maternici, raste in se razvija. Da pa bi bila njegova rast in razvoj kar se da optimalna, se mora novemu življenju v nas prilagoditi tudi naše telo. Številni organi naredijo prostor za maternico, ki iz tedna v teden zahteva več prostora, naša tkiva se zmehčajo in se počasi pripravijo na porod. Nosečnost povzroči številne spremembe v ženskem telesu, z nekaterimi izmed njih pa se povečajo tveganja za okužbe. Te spremembe, čeprav naravne in pričakovane, lahko prinesejo tudi neprijetne simptome in težave, ki pa jih ne smatramo nujno kot bolezenske. Nosečnice opazijo spremembe na rodilih, obtočilih, prebavilih, sečilih, dihalih in na koži. S pravilnim pristopom in informiranostjo pa je večino teh težav mogoče uspešno obvladati.
Vnetja Sečil v Nosečnosti: Pogosta Nevšečnost s Potencialnimi Tveganji
Ena pogostejših nevšečnosti v času nosečnosti so vnetja sečil, ki so posledica naraščajoče kolonizacije urinalnega trakta predvsem z obstoječo vaginalno, perinatalno in fekalno floro. Med dejavnike za pojav okužb sodita tudi zastoj urina zaradi sproščanja gladkih mišic sečevodov, ki ga povzroča hormon progesteron, in povečan volumen krvi, s čimer se poveča tudi hitrost filtracij v ledvicah, pa tudi potreba po izločanju urina. »Izguba uretralnega tonusa v kombinaciji s povečanim volumnom urina povzroči zastoj urina, kar lahko povzroči dilatacijo sečevodov, ledvičnega pelvisa in čašic. Zastoj urina lahko služi kot rezervoar za bakterije. Dilatacija sečnice in ledvičnega pelvisa je med nosečnostjo pogostejša na desni strani. Opažamo jo že pri desetih tednih nosečnosti in se med nosečnostjo le še stopnjuje ter izzveni približno šest do dvanajst tednov po porodu,« pojasni Seka Mirčić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva.
Prav tako k povišanemu tveganju za vnetja v času nosečnosti pripomore povišana raven sladkorja (glukozurija) in proteinov v urinu. Glukozurija je posledica motene resorpcije glukoze v ledvicah. Mehanizem aminoacidurije pa ni znan, čeprav se domneva, da prisotnost le te vpliva na dovzetnost sluznice za bakterije. Po nekaterih podatkih vnetje sečil teži od 2 do 10 % nosečnic, pogostejše je pri ženskah, ki imajo za seboj več nosečnosti oz. so bile bolj nagnjene k tovrstnim vnetjem že v preteklosti.
Simptomi vnetja sečil se kažejo s pekočim oz. bolečim uriniranjem, prav tako je urin moten, lahko vsebuje tudi kapljice krvi. Na vnetje nas lahko opozarjajo tudi bolečine v medenici in spodnjem delu hrbta, v nekaterih primerih se pojavita tudi slabost in bruhanje. Simptoma vnetja sta tudi pogosto uriniranje in občutek polnega mehurja.
Okužbe v nosečnosti ne povzročajo le nevšečnosti, temveč lahko pomenijo nevarnost za mater in plod, zato jih je treba zdraviti. »Nezdravljena okužba sečil med nosečnostjo je povezana s tveganji za plod in mater, vključno s pielonefritisom, prezgodnjim porodom, nizko porodno težo in povečano perinatalno umrljivostjo. Lahko pride tudi do okužbe krvi, t. i. sepse,« pojasni Mirčićeva in doda: »Pri nosečnicah, ki se zdravijo zaradi pielonefritisa, lahko pride do zapletov, povezanih z delovanjem bakterijskih endotoksinov, kot so pljučni zapleti in anemija.«
V blažjih primerih je dovolj že pitje zadostnih količin tekočine (dva do tri litre dnevno), v primeru resnejših vnetij pa je potrebno zdravljenje z antibiotikom. Tudi sicer lahko za to, da se tovrstnim vnetjem izognemo, marsikaj postorimo sami. S pitjem zadostnih količin tekočine in praznjenjem mehurja v celoti, prav tako pa tudi s primerno higieno spolovil (voda in preparati za intimno nego s kislim pH) in higieno ob iztrebljanju (brisanje nožnice v smeri od nožnice proti zadnjiku), s čimer preprečimo možnosti za prehod bakterij iz prebavil v sečila.
Prehranske Potrebe v Nosečnosti: Folna Kislina in Železo
Primerna in uravnotežena prehrana je ključna za zdrav razvoj ploda in dobro počutje nosečnice. Kljub temu si je pri posameznih hranilih treba pomagati tudi s prehranskimi dodatki, da bi razvoj otroka potekal kar se da optimalno.
V nosečnosti se tako povišajo potrebe po vnosu folne kisline, ki je bistvenega pomena v času pospešenega deljenja celic, torej v času razvoja in rasti bitjeca v maternici. Dnevni vnos folne kisline v obdobju nosečnosti znaša okoli 400 mcg na dan in je bistvenega pomena pri zapiranju nevralne cevi pri plodu ter preprečevanju s tem povezanih napak. Pomanjkanje folne kisline lahko namreč vodi v prirojene napake in okvare v predelu glave in hrbtenice, celo v spontani splav. Pomanjkanje folne kisline lahko vodi tudi v slabokrvnost in posledično slabše delovanje posteljice, kar lahko povzroči tudi pomanjkanje kisika. Folno kislino sicer najdemo v zeleni listnati zelenjavi, a jo je zaradi povečanih potreb v začetku nosečnosti in v izogib tveganjem treba oz. smiselno zagotoviti s prehranskimi dodatki.
V nosečnosti se povečajo tudi potrebe po železu, in sicer kar za dvakrat v primerjavi z obdobjem pred zanositvijo. Najpogostejši vzrok za slabokrvnost v obdobju nosečnosti je namreč prav pomanjkanje železa, saj se mora zaradi potrebe po prenosu kisika povečati količina hemoglobina. Poleg tega se, kot omenjeno, v nosečnosti poveča volumen krvi. Največje so potrebe po vnosu primernih količin železa predvsem v drugem in tretjem trimesečju, posebej pazljive naj bodo ženske, ki v maternici oskrbujejo dvojčke ali celo trojčke. Čeprav se potrebe glede na trimesečja spreminjajo, so priporočene količine zaradi slabše absorpcije železa v telo višje od potreb telesa. V obdobju nosečnosti se sicer priporoča uživanje 30 mg železa na dan, to je dvakrat več od vnosa pred nosečnostjo.
Pomanjkanje železa se kaže z utrujenostjo, bledoličnostjo, glavoboli, utrujenostjo, zadihanostjo, tudi s krhkimi nohti in z izpadanjem las. Primanjkljaj se lahko odrazi tudi na našem duševnem zdravju, saj lahko pomanjkanje kisika v možganih pripomore k razvoju duševnih težav. Nekatere raziskave celo domnevajo, da bi lahko pomanjkanje železa igralo pomembno vlogo pri pojavu poporodne depresije.
Prebavne Težave v Nosečnosti: Od Slabosti do Zaprtja
Prebavne težave lahko nosečnici vzamejo nekaj veselja do nosečnosti. Čeprav običajno niso nevarne za mater ali njenega nerojenega otroka, so lahko zelo neprijetne.
Verjetno najbolj značilna je nosečniška slabost, ki jo v prvem trimesečju nosečnosti občuti kar 50 do 80 % žensk. Točen vzrok za njeno pojavnost ni znan, vsekakor pa ga lahko v veliki meri pripišemo hormonskim spremembam: »S slabostjo so povezane povišane ravni hormona beta hCG, ki ga proizvaja posteljica, pa tudi povišane ravni hormonov estrogena in progesterona. Posledično se podaljša čas, ki je potreben, da želodec izprazni svojo vsebino v črevesni trakt. Te motnje so vsaj delno odgovorne za prebavne motnje in nelagodje v zgornjem delu trebuha, ki jih ima večina nosečnic v določenem času med nosečnostjo.«
Za obvladovanje slabosti se priporoča zaužitje prepečenca ali keksa zjutraj že v postelji. Pomaga izogibanje hrani in vonjem, ki krepijo slabost, ter dovolj počitka. Če je slabost močna ali se nadaljuje po 16. tednu nosečnosti, je priporočljiv posvet z zdravnikom.
V nosečnosti je pogosta tudi zgaga oz. gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), ki prizadene približno polovico žensk, ko dosežejo tretje trimesečje. Prepoznate jo po pekočem občutku v prsih, ki se pojavi po jedi in je posledica kopičenja želodčne kisline v požiralniku. Izogibajte se hrani, ki poslabšuje zgago (mastna, močno začinjena, pekoča hrana, kava, čokolada). Pomaga dvignjeno vzglavje in zadnji obrok, ki naj bo lahek in zaužit vsaj 3 ure pred spanjem.
Težave z zaprtjem v nosečnosti niso nobena redkost, saj težijo kar 40 % nosečnic. Glavni ‘krivec’ pri oteženem izločanju blata so hormoni, ki upočasnijo pretok hrane skozi spodnji del prebavnega trakta, kar telesu omogoči, da absorbira več vode iz blata, s čimer se oteži odvajanje. K zaprtju lahko pripomore tudi jemanje železa in manjša telesna aktivnost. V primeru zaprtja svetujemo uživanje večjih količin tekočine, prehrano, bogato z vlakninami, sadjem in zelenjavo, izogibanje izdelkom iz bele moke in sladkorja. Svetujemo tudi dodajanje magnezija. Če to ne zadostuje, se lahko uporabijo pripravki z naravnimi sluzmi (laneno seme, seme indijskega trpotca) ali mehčalci blata. Nikakor pa naj nosečnice ne posegajo po močnih odvajalih ali zeliščnih čajih, ki vsebujejo krhliko, sena, kitajsko rabarbaro, alojo ali ricinusovo olje, saj se ob njihovi uporabi poveča tveganje za izgubo ploda.
Omejeno gibanje v nosečnosti
Nosečniški Diabetes: Pomembnost Zgodnjega Odkrivanja in Obvladovanja
Nosečniški diabetes se najpogosteje pojavi po 24. tednu nosečnosti in po porodu pogosto izgine. Število žensk, ki jim v obdobju nosečnosti odkrijejo to obliko sladkorne bolezni, se iz leta v leto povečuje, pri njih pa je tudi večje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 v kasnejših življenjskih obdobjih.
Ker lahko nosečniški diabetes v obdobju nosečnosti povzroči resne zaplete (vnetje sečnih poti, arterijska hipertenzija, preeklampsija, prezgodnji porod …), se v Sloveniji opravljajo presejalni testi pri nosečnicah med 24. in 28. tednom nosečnosti. Nosečnostna sladkorna bolezen se pojavi brez očitnih znakov, med ženskami pa obstajajo določene skupine s povečanim tveganjem za razvoj nosečniške sladkorne bolezni. Sem sodijo tudi ženske, starejše od 35 let, nosečnice s povišano telesno težo (indeks telesne mase nad 30), ženske, ki so v preteklih nosečnostih že imele nosečnostni diabetes ali prediabetes, ter ženske, ki so imele pred nosečnostjo sindrom policističnih jajčnikov. Tudi nosečnice, ki so v prejšnji nosečnosti rodile velikega otroka (telesna teža dojenčka nad 4000 gramov). Večje je tveganje tudi pri ženskah z družinsko anamnezo sladkorne bolezni in pri nosečnicah, ki niso zadosti telesno dejavne.
Ob diagnosticiranju nosečniškega diabetesa je ključno prilagajanje prehrane, redna telesna aktivnost in v nekaterih primerih tudi zdravljenje z insulinom. Redno spremljanje ravni sladkorja v krvi je nujno za preprečevanje zapletov.
Čustvena Nihajanja in Psihološki Vidiki Nosečnosti
Nosečnost je posebno obdobje vašega življenja, ko v vašem telesu raste in se razvija novo bitje. To sicer lepo obdobje lahko spremljajo tudi najrazličnejše tegobe, med katerimi niso redka niti čustvena nihanja. Vsaka nosečnost je edinstvena, prav tako kot vsaka bodoča mamica. Nekatere so v tem obdobju neprestano vesele in se jim zdi, da vidijo svet popolnoma v drugih barvah. Druge se soočajo z neprestanimi čustvenimi nihanji, kar zna biti za njihove najbližje precej obremenjujoče. Tretje opazijo, da so jih začele motiti stvari, na katere prej še pomislile niso. Da, čustva so zanimiva stvar in zdi se, da pri vsaki izvabijo nekaj povsem drugega. "Take sploh ne poznam, ne vem, kaj ji je," je pogost stavek, ki ga lahko slišimo od njihovih partnerjev, a tako pač je. Nosečnost je posebno, a dragoceno obdobje in prav takšnega je treba sprejeti, z vsem, kar prinese.
Skozi leta številnih raziskav se je izkazalo, da se nosečnica sooča s petimi čustvenimi stanji, kar pravzaprav pripisujejo hormonskim spremembam. Seveda te veliko bolj občutijo tiste ženske, ki so občutljive na nihanja estrogena in progesterona. A pri tem pravil ni. Spomnimo se samo na tako imenovani PMS oziroma predmenstrualni sindrom, ki ga nekatere ženske in posledično njihovi partnerji močno čutijo, druge prav nič. Zato je tudi v nosečnosti podobno.
Strah: Strah je čustvo, ki ga občasno začutijo prav vse ženske. Prvič se lahko pojavi že takrat, ko zagledajo na testu nosečnosti dve črtici. "Noseča sem, kaj pa zdaj?" Ali pa: "Bova sploh zmogla?!" V prvem trimesečju se rad pojavi tudi strah pred spontanim splavom ali pa da bodo s svojim vedenjem na kakršen koli način škodile otroku. V drugem trimesečju se začnejo skrbi, ki se dotikajo predvsem vprašanj, ali bodo znale biti dobre mame in ali se bodo zmogle spopasti z vsemi novostmi, ki jih bo otrok prinesel. Ob koncu nosečnosti pa običajno pride na plano strah pred porodom, ki je nekaj običajnega. Seveda je strah povsem normalno čustvo, pozornost mu moramo nameniti le, če nosečnico popolnoma preplavi in jo ohromi.
Anksioznost: Anksioznost ali tesnoba hodita z roko v roki, kar je v tem obdobju nekaj povsem normalnega. Nosečnici omogočita, da poskrbi za še nerojeno dete, da se obvaruje pred nevarnostmi in da prisluhne čutu zase in dojenčka tudi po porodu. Gre za refleks, ki omogoča preživetje. Po drugi strani pa je treba biti pozoren v primerih, kjer anksioznost nosečnico povsem preplavi in postane zanjo neobvladljiva. To vpliva tudi na nerojenega otroka, ki začuti njeno stisko, saj je z mamo povezan preko telesa. Raziskave so pokazale, da ima otrok prekomerno anksiozne mame veliko pogosteje težave z imunskim sistemom v primerjavi z otroki s sproščenimi mamami.
Pozabljivost: Težave s koncentracijo, pozabljivost, izmuzljive misli so v obdobju nosečnosti precej pogoste, na podlagi tovrstnih malih težav se je oblikoval tudi pojem "nosečniški možgani". Nekatere raziskave so potrdile, da se zmedenost in pozabljivost, ki se radi pojavljata tudi v poporodnem obdobju, zgodita zaradi povišanih ravni progesterona. Poleg tega svoje dodata tudi stres, ki spremlja tako veliko življenjsko prelomnico, in pomanjkanje spanja.
Žalost in jokavost: Nenadni napadi joka v nekaterih bolj ali manj čustvenih trenutkih so za nosečnice nekaj običajnega, kar pripisujejo predvsem hormonskim spremembam. Nosečnica se v tem obdobju čustveno 'prebudi', kar pomeni, da narava poskrbi, da postane bolj čuteča. Nič ni narobe z občasnimi čustvenimi izlivi, pozornost pa je treba posvetiti v primerih, če je jokavost zelo pogosta. V tem primeru gre lahko tudi za predporodno depresijo, ki prizadene približno 10 odstotkov bodočih mamic.
Težave s telesno podobo: So nosečnice, ki svoje telesne spremembe sprejemajo z veliko mero navdušenja, in so tudi takšne, ki si niso všeč, kar je veliko odvisno tudi od njene samopodobe. Velike spremembe v videzu prineseta zlasti drug in tretji trimester, ko začne ženska pospešeno pridobivati kilograme, trebuh postaja vse večji, prsi pa se počasi pripravljajo na funkcijo dojenja. Velikokrat pride še do oteklosti obraza in okončin, kar nekaterim zbuja nelagodne občutke. Počutijo se neprivlačne in neprimerne.
V primeru močnih čustvenih stisk, neobvladljive anksioznosti ali simptomov depresije je nujno poiskati strokovno pomoč.
Telesna Aktivnost v Nosečnosti: Mitov Obregnitev in Priporočila
Življenjski slog v nosečnosti ima dolgoročen vpliv na vsaj dve generaciji. Zdrav način življenja je pomemben že pred nosečnostjo, v nosečnosti pa lahko vpliva na njen potek, na pojav zapletov in na počutje nosečnice. Je izjemno pomemben za razvoj ploda. Poleg zdrave prehrane, izogibanja škodljivim substancam (alkohol, tobak, droge) in stresu ter primernega počitka in spanja (7-8 ur na noč, najbolj zdrav je večerni spanec) je za zdravje nosečnice, ploda, novorojenčka in kasneje otroka izjemno pomembna telesna aktivnost.
Mit, da je telesna aktivnost povezana s tveganjem za zaplete (npr. spontani splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod, nizka porodna teža, zapleti pri porodu), ne drži. Prav nasprotno. V Sloveniji je 2/3 nosečnic telesno aktivnih vsaj dvakrat tedensko in pri teh je dokazano manjše tveganje za nosečniške bolezni. Vse nosečnice (razen redkih, ki jim zdravniki odsvetujejo aktivnosti) naj bodo fizično aktivne. Nosečnice naj bodo aktivne vsaj tri dni na teden, še bolje vsak dan. Svetuje se aerobna vadba in vadba za moč, joga ali nežno raztezanje.
Zavedati se moramo, da so v nosečnosti zaradi hormonskega vpliva vezi (ligamenti) bolj ohlapne in raztegljive, zato je ob nepravilni ali pretirani vadbi večje tveganje za poškodbe. Nosečnice imajo tudi slabše ravnotežje, zato je med nosečnicami dva- do trikrat več padcev.
Pri telesni aktivnosti je pomembno preprečevanje dehidracije, zato je nujno pitje vode pred, med in po aktivnosti. Med vadbo želodec ne sme biti poln, paziti je treba na nadomeščanje porabljenih kalorij. Zmerno intenzivna vadba je primerna skozi celo nosečnost. Kje je meja najbolj intenzivne vadbe, ki je še varna v nosečnosti, ni jasno. Za oceno intenzitete in prilagajanje aktivnosti ocenjujemo srčno frekvenco nosečnice, saj je intenziteta individualno zelo različna, odvisna od telesne pripravljenosti pred nosečnostjo. O lahki vadbi govorimo, ko ima nosečnica srčno frekvenco med 100 in 120 utripov na minuto, o zmerni, ko je med 120 in 140 utripov na minuto, pri mlajših je lahko do 145 na minuto. Višjo frekvenco odsvetujemo, zlasti dalj časa. Intenziteto ocenjujemo tudi z govornim testom. Pri udobni intenziteti se nosečnica lahko še normalno pogovarja. Pred nosečnostjo neaktivne ženske spodbujamo k postopnemu začetku vadbe. Včasih je težko brez podpore, zato k vadbi spodbujamo tudi partnerje.
Telesno aktivnost odsvetujemo nosečnicam, ki jim grozi prezgodnji porod, po razpoku plodovih ovojev, tistim, ki imajo nepojasnjene krvavitve iz nožnice, predležečo posteljico, hud zastoj v rasti ploda ali pričakujejo trojčke.
Spremembe Na Koži v Nosečnosti: Pigmentacija in Strije
Hormonske spremembe lahko v nosečnosti povzročijo močnejšo pigmentacijo kože na določenih predelih (bradavice dojk, spolovilo ter koža na licih, nosu in čelu), zato svetujemo skrbno zaščito pred sončnim sevanjem (izogibanje soncu v poznih dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah, mazanje z visokim zaščitnim faktorjem, zaščita s pokrivali in oblačili). Potemni tudi linija po sredini trebuha, ki ji pravimo linea negra.
Vezivna vlakna se lahko na področjih, kjer je več maščobnega tkiva, trgajo in tam nastanejo strije. Temu se nosečnica izogne tako, da si kožo redno, vsakodnevno, maže z olji ali mastnimi mazili, kar spodbudi krvni obtok, poveča elastičnost kože in zmanjša pojavnost strij.
Kdaj Je Potreben Zdravniški Obisk?
Vsaka nosečnica mora biti pozorna na spremembe v svojem telesu in se ob morebitnih dvomih ali skrbeh posvetovati z zdravnikom. Nosečnica mora obvezno obiskati zdravnika, kadar se pojavi krvavitev iz nožnice, če je uriniranje pekoče in boleče, urin pa temno obarvan, v primeru pogostega obilnega bruhanja in celodnevne slabosti, močno povišane telesne temperature, mrzlice, omotičnosti, omedlevice in izgube zavesti. K zdravniku je treba tudi v primeru močnega glavobola, če zateka obraz, glava, pri poškodbah, bolečinah v prsih, pri znakih prezgodnjega poroda in občutljivem upadu plodovih gibov po 24. tednu.
Če mislite, da ste noseči, najprej opravite test nosečnosti. Če je test pozitiven, obiščite svojega ginekologa, ki bo nosečnost potrdil. Zdravnik vam bo svetoval tudi glede jemanja folne kisline, prenatalnih vitaminov, zdravil in morebitnih sprememb v življenjskem slogu.
Skrb za Zdravje v Nosečnosti: Ključ do Uspešnega Obdobja
Nosečnost je obdobje sprememb, priprav na novega člana, veselja, povezovanja, pozornosti in skrbi zase. Vse nosečnice imajo na voljo osnovno zdravstveno skrb. Z zdravstvenimi zavarovanji je mogoče pridobiti odličnega zaveznika za vaše zdravje, strokovne nasvete in hiter dostop do storitev. Če so potrebne dodatne informacije glede zdravega načina življenja, se je mogoče z vprašanji obrniti na izbranega zdravnika, ginekologa, babico ali medicinsko sestro. S pravilno skrbjo zase in za svoje telo lahko nosečnica kar najbolje poskrbi za zdrav razvoj svojega otroka in za svoje dobro počutje skozi celotno nosečnost.
tags: #pogoste #tezave #v #nosecnosti