Polivanje pri dojenčkih je pogost pojav, ki lahko starše skrbi, vendar je v večini primerov povsem normalen del otrokovega razvoja. Razumevanje razlik med polivanjem in bruhanjem ter poznavanje možnih vzrokov in rešitev je ključnega pomena za mir in dobro počutje tako dojenčka kot staršev.
Kaj je polivanje in kako se razlikuje od bruhanja?
Izraza "refluks" in "regurgitacija" pogosto označujeta različna pojava, vendar sta z vidika posledic za otroka in zdravljenja zelo tesno povezana. Pri refluksu, imenovanem tudi gastroezofagelni refluks, se mleko ali pri starejših dojenčkih hrana iz želodca vrača v požiralnik. Pogosteje ta pojav imenujemo polivanje ali bljuvanje. Zgodi se, ko mleko ali hrana iz želodca potuje po požiralniku vse do ust, nato pa iz ust navzven in pogosto pristane na ramenu mamice ali očka!
Glavna stvar, ki si jo je treba zapomniti, je, da sta refluks in regurgitacija zelo pogosta in povsem normalna pojava, čeprav starše lahko prestrašita. Morda vas skrbi, da vaš dojenček ne dobi dovolj hranilnih snovi, vendar se to zgodi zelo redko. Večina teh vzrokov je neločljivo povezana s preprostim dejstvom, da so dojenčki. Simptomi se običajno pojavijo v starosti od 3 tednov do 12 mesecev. Šteje se, da ima vaš otrok regurgitacijo, če tri tedne ali več najmanj dvakrat na dan poliva, vendar nima drugih očitnih znakov bolezni, kot so napenjanje, bruhanje, hujšanje ali težave pri hranjenju.
Bruhanje pa je bolj izdaten in močnejši izliv vsebine želodca, ki je pogosto povezan z drugimi znaki bolezni, kot so napenjanje, bolečina, vročina ali spremenjeno obnašanje otroka. Če vaš otrok redno bruha, izloča velike količine mleka ali mu je med hranjenjem nelagodno, se je vedno dobro posvetovati z zdravstvenim delavcem, da se izključijo drugi vzroki.
Anatomski in fiziološki vzroki polivanja pri dojenčkih
Glavni vzrok za pogosto polivanje pri dojenčkih tiči v njihovi anatomiji in fiziologiji. Dojenčki imajo namreč še nezrelo prebavno pot, kar se odraža na več področjih:
- Slabše razvita zgornja mišica požiralnika (sfinkter): Želodec ima dve zapiralki. Zgornja, v katero se zliva požiralnik, se imenuje kardija (cardia), spodnja, s katero se želodec povezuje z dvanajstnikom, pa pilorus. Pri dojenčkih je kardija pogosto še prešibka ali manj razvita, kar omogoča lažje vračanje vsebine želodca nazaj v požiralnik. To je glavni razlog, da mleko ali hrana lahko "polzita" ali "polije" ven.
- Večje količine zraka med hranjenjem: Dojenčki med hranjenjem, bodisi na dojki ali s stekleničko, pogosto "pojejo" veliko zraka. To se zgodi, ker so še nespretni pri požiranju ali pa mleko teče v močnih curkih, še posebej, če so prsi polne in napete. Ta zrak se nabira v želodčku in ko se otrok kasneje spahuje ali mu podirate kupček, lahko z zrakom ven pride tudi del mleka.
- Poza med hranjenjem in po njem: Ležeči položaj med hranjenjem ali takoj po njem lahko olajša vračanje hrane iz želodca. Zato je pomembno, da otroka po obroku držite v pokončnem položaju.
- Hitro hranjenje: Če se dojenček hrani prehitro, požira več zraka in se mu lahko hitro "zaleže".
Kdaj je polivanje razlog za skrb?
Čeprav je polivanje običajno normalno, obstajajo znaki, ki kažejo, da je morda potrebno obiskati zdravnika:
- Hujši primeri refluksa - Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB): V hujših primerih lahko refluks povzroči vnetje prebavnega sistema, kar lahko vodi do težav s hranjenjem, zastojem rasti, pogostega bruhanja, hudega joka med hranjenjem, odklanjanja hrane, kašljanja, davljenja, ali celo do pojava "tihega refluksa", kjer otrok ne poliva vidno, a kljub temu čuti bolečino (kiselkast zadah, nelagodje, zvijanje nazaj).
- Znaki bolezni: Če otrok poleg polivanja kaže še druge znake bolezni, kot so napenjanje, bruhanje (ne le polivanje), hujšanje, vročina, apatičnost, zaspanost ali splošna prizadetost, je nujen obisk pri pediatru.
- Neobičajna količina polivanja: Če se vam zdi, da otrok poliva izjemno velike količine mleka, ki presegajo običajno mero, ali če poliva skoraj vsak obrok in to traja že od rojstva, je dobro, da se posvetujete s strokovnjakom. Primer: starši, ki imajo 7-mesečnega otroka, ki poliva od rojstva, včasih tudi po 5-6 ur staro hrano, in se to dogaja kljub uvajanju goste hrane, bi morali poiskati zdravniško mnenje.
Praktični nasveti za lajšanje težav s polivanjem
Če vaš dojenček poliva, a sicer dobro napreduje in nima drugih znakov bolezni, obstaja več strategij, ki jih lahko preizkusite:
Med in po hranjenju:
- Hranjenje naj bo počasnejše: Če opazite, da dojenček hlastno je, ker mleko brizga, si najprej iztisnite nekaj mleka sami, da se prvi naval umiri. Tudi vi se pri dojenju umirjajte, mislite na kaj prijetnega.
- Manjši obroki, pogostejše hranjenje: Namesto velikih obrokov poskusite hraniti dojenčka pogosteje, a z manjšimi količinami. To je sicer naporneje za mamico, še posebej ponoči, a lahko zelo pomaga.
- Večkrat podirajte kupček: Med hranjenjem dojenčka večkrat dvignite in mu pomagajte podreti kupček. To lahko storite tudi vmes, celo dvakrat, čeprav to podaljša čas hranjenja. Če otrok kupčka ne podre v nekaj minutah, ni treba vztrajati.
- Položaj po hranjenju: Po obroku otroka vedno držite v pokončnem položaju vsaj 20-30 minut. Če zaspi, ga položite tako, da ima rahlo privzdignjeno vzglavje. Nekateri strokovnjaki priporočajo spanje na levem boku, kar lahko pomaga pri težavah s kupčki in polivanjem.
- Nošenje v rutah ali trakovih: Nošenje dojenčka v rutah ali trakovih mu omogoča položaj, kjer ima glavo više od trebuha, kar je zelo priporočljivo.
Prehranske prilagoditve:
- Preverite prehrano matere: V nekaterih primerih je polivanje lahko znak preobčutljivosti na nekatera živila ali zdravila, ki jih uživa mama. Nekateri dojenčki začnejo polivati, ko jim mame dodajajo vitaminske nadomestke. Zato je priporočljivo, da mati za 2-3 tedne iz svoje prehrane izloči kravje mleko in izdelke iz njega ter poživila (kava, čokolada, kakav, čaj). Če opazite izboljšanje, lahko postopoma uvajate nazaj posamezna živila in opazujete odziv dojenčka.
- Prehrana z gostejšim mlekom (AR mleko): V lekarnah so na voljo posebna AR (anti-refluks) mleka, ki so gostejša in naj bi manj polzela iz želodca. Vendar pa je treba biti previden, saj nekateri dojenčki zaradi prilagojenega mleka še več polivajo in jokajo, prav tako pa lahko vpliva na alergije. Pred uporabo takšnih formul je vedno dobro posvet s pediatrom.
- Izogibanje dodatkom: Glede dodajanja mleka po steklenički po podoju, je pogosto boljše, da se izogibate dodatkom, saj lahko dodatek sproži novo polivanje ali pa prispeva k težavam zaradi beljakovin kravjega mleka. Če je potreben dodatek, je bolje, da ga ponudite po podoju, ne pa da najprej dajete dodatek, nato pa še dojite.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Razvojna perspektiva polivanja
Večina dojenčkov s polivanjem postane boljša, ko začnejo uživati gosto hrano in ko postanejo bolj samostojni pri sedenju. To se običajno zgodi okoli šestega meseca starosti ali kasneje. Vendar pa lahko začetek plazenja včasih ponovno povzroči fazo polivanja, saj povečan pritisk na želodec lahko premaga še ne povsem razvito mišično moč.
Vprašanje, kdaj naj se previja dojenčka, je odvisno od situacije. Če je dojenček moker od mleka, ga je treba preobleči, da se izognete draženju kože. Če pa ni nujno, je bolje izbrati čas, ko je dojenček najbolj razpoložen, da se izognete dodatnemu vznemirjanju, ki bi lahko povzročilo novo polivanje. Previjanje pred obrokom je lahko problematično, če otrok pred hranjenjem joka in požira zrak. Previjanje po obroku je lahko boljše, če je nežno opravljeno.
Pomembno je vedeti, da je polivanje pri večini dojenčkov le "nadloga" in ne razlog za resno skrb, če otrok lepo napreduje na teži in je sicer zdrav. Če vas skrbi, se vedno obrnite na patronažno sestro, farmacevta ali pediatra za nasvet in podporo.