Nosečnost je obdobje pomembnih telesnih in čustvenih sprememb, ki pogosto prinaša tudi nove izzive na delovnem mestu. Medtem ko naj bi bila nosečnica deležna posebnega varstva, se v praksi pogosto srečuje z različnimi negotovostmi glede svojih pravic, zlasti v zvezi z bolniško odsotnostjo. V forumskih razpravah se pojavljajo vprašanja o upravičenosti do bolniške, vrstah bolniške, vključno s "polovično bolniško" ali delom s skrajšanim delovnim časom, ter o tem, kako se te možnosti izvajajo v praksi. Te teme so še posebej pomembne, saj nosečnice niso edine, ki uživajo pravno varstvo; to velja tudi za mame, ki so pred kratkim rodile, in mame, ki dojijo.
Pravice nosečnic in mater na delovnem mestu
Zakonodaja prepoznava poseben položaj nosečnic, novopečenih mam in doječih mater, ki jim zagotavlja pravico do posebnega varstva na delovnem mestu. To vključuje tudi obiske šole za starše, kjer se bodoči starši lahko informirajo o pripravi na porod in skrb za novorojenčka. V idealnem primeru bi se moral delodajalec tako ženski kot moškemu prilagoditi in omogočiti odsotnost z dela, bodisi plačano ali neplačano, odvisno od določb kolektivne pogodbe.
Noseča ženska je upravičena do bolniške odsotnosti za vsak ginekološki pregled. Ob obisku ginekologa je priporočljivo zaprositi za potrdilo o opravljenem pregledu. S tem potrdilom je nato treba v roku treh dni obiskati svojega osebnega zdravnika, ki bo nadalje ravnal glede upravičenosti do bolniške.
Vsak delodajalec je dolžan pripraviti oceno tveganja delovnega mesta. Ta ocena mora natančno opredeliti, s katerimi snovmi in napravami noseča ženska dela na delovnem mestu ter kakšno je tveganje za morebitne poškodbe. Delodajalec lahko zahteva predviden rok poroda (PDP) in razlog bolniške odsotnosti (bolezen, poškodba po tretji osebi, poškodba na delovnem mestu itd.), vendar mu niso dovoljeni poizvedbe o konkretnem zdravstvenem stanju nosečnice. Na primer, če ima nosečnica kronično bolezen, delodajalec o tem ne sme poizvedovati. Pogosto je prav neupravičeno povpraševanje delodajalcev o zdravstvenem stanju razlog, da nosečnicam ne podaljšajo pogodb. V primeru, da nosečnica sumi, da so ji kršene pravice, ni njena dolžnost, da to dokazuje; dokazno breme je na strani delodajalca.
Razumevanje koncepta "polovične bolniške" ali dela s skrajšanim delovnim časom
V forumskih razpravah se pogosto pojavlja vprašanje, ali so vse bolniške v nosečnosti enake in ali je v primeru "polovične bolniške" potrebno ves čas ostati doma. Pomembno je poudariti, da pojem "4 ure dela, 4 ure bolniške" v Sloveniji ne pomeni nujno delitve dneva na polovična obdobja dela in bolniške v smislu, da bi se za preostale 4 ure prijavili na zavod za delo. Gre bolj za ureditev, kjer posameznica opravlja delo s skrajšanim delovnim časom, običajno štiri ure na dan, medtem ko je preostali del običajnega delovnega časa (ki bi sicer znašal osem ur) pokrit z bolniškim staležem.
Ta ureditev je lahko posledica priporočila zdravnika zaradi rizične nosečnosti, kronične bolezni ali drugih zdravstvenih stanj, ki ne dopuščajo polnega delovnega obremenjevanja, a hkrati omogočajo opravljanje dela s krajšim delovnikom. Pomembno je poudariti, da je ta ureditev rezultat zdravniške odločbe in dogovora z delodajalcem, ne pa samovoljna izbira. Posameznica lahko zdravniku predstavi svoje razloge in želje, zdravnik pa na podlagi svoje presoje in zdravstvenega stanja izda ustrezno odločbo o začasni nezmožnosti za delo za polovični delovni čas.
Dejstvo je, da v kolikor zdravnik v kartoteko in mnenje ne napiše, da priporoča krajše sprehode, mora oseba, ki je na bolniškem listu, čas, za katerega je upravičena do bolniške, preživeti doma; v postelji, na balkonu, na kavču pred televizorjem ali v senci pred hišo. Vendar pa je pomembno razlikovati med nujnim ležanjem zaradi zdravstvenih težav (npr. cirkulacija) in situacijo, ko oseba ne more opravljati svojega specifičnega dela v določenem obsegu in pogojih, a bi lahko opravljala delo s krajšim delovnikom. V takih primerih obstaja možnost skrajšanega delovnega časa, ki omogoča lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti ter zagotavlja potrebno počitek in skrb zase v tem občutljivem obdobju.
Nosečnost na delovnem mestu - kakšne so pravice žensk?
Pravice in nadomestila pri skrajšanem delovnem času med nosečnostjo
Eno izmed ključnih vprašanj, ki se porajajo v povezavi s skrajšanim delovnim časom, se nanaša na finančne vidike. Zlasti je zanimivo, ali pri polovičnem delovnem času pripadata dodatek za prehrano in ostali dodatki. Po navedbah iz virov, ki temeljijo na izkušnjah uporabnic in pravnih pojasnilih, prehrana in prevoz pri polovičnem delovnem času pripadata. To pomeni, da delodajalec še vedno krije stroške malice in prevoza, ne glede na skrajšan delovnik, pod pogojem, da je delavec prisoten na delu vsaj štiri ure na dan.
Kar zadeva samo plačo, je jasno, da delodajalec plačuje sorazmerni del prispevkov in dejansko opravljene ure. Na "polovički" prejmete polovico neto plače, medtem ko država plačuje prispevke, in sicer minimalne. V letu 2019 je država izplačala 19,3 milijona evrov prispevkov za skrajšan delovni čas. Ta ureditev lahko pomeni manjši finančni prihodek v primerjavi s polnim delovnim časom, vendar je treba upoštevati, da se obračunava po povprečju plač, kar je lahko ugodneje kot bolniško nadomestilo, če je lansko povprečje bilo višje.
Vendar pa je pomembno vedeti, da je bolniška namenjena tistim, ki jo dejansko potrebujejo, in njihov zdravnik presodi, da so do nje upravičeni. Če zdravnik presodi, da oseba ni sposobna za delo iz zdravstvenih razlogov, ji bolniško predpiše in poda navodila o tem, kaj sme in česa ne. Prvih 30 dni bolniško plačuje delodajalec, kasneje pa ZZZS, če zdravniška komisija potrdi upravičenost. Oba imata vso pravico do kontrole.
Podaljšanje skrajšanega delovnega časa in zdravniške komisije
Vprašanje podaljšanja skrajšanega delovnega časa je pogosto povezano z delom zdravniških komisij. Nekatere izkušnje kažejo, da komisije nerade podaljšujejo polovično bolniško. Vendar pa druge navajajo, da so imele brez težav podaljšanje še za dva meseca, preden so prešle na porodniško. Ena izmed uporabnic je celo navedla, da ji je komisija prvič napisala odločbo do začetka porodniške. To kaže na različne prakse in odločitve, ki so lahko odvisne od posameznega primera, zdravstvenega stanja in pristojne komisije.
Pomembno je, da je pri prvi vlogi za skrajšan delovni čas razlog in čas bolniške pravilno napisan. V primeru podaljšanja je lahko prišlo do nepravilnosti, ko so podaljšali kar še en mesec v porodniško, brez navedenega razloga, kar daje misliti, da se včasih ne preverja natančno. Kljub temu pa skrajšan delovni čas mnogim ustreza, saj se počutijo bolj razbremenjene, hkrati pa niso ves čas doma.
Kar zadeva obiske komisije, je pomembno vedeti, da delujejo v okviru ZZZS in njihovi delovni časi so običajno skladni s standardnim delovnim časom. Ne hodijo po 19. uri ali na praznike, temveč opravljajo svoje delo v okviru uradnih ur.
Obračun povprečne plače ob ponovni bolniški
Vprašanje obračuna povprečne plače ob ponovni bolniški je ključno za razumevanje finančnih posledic. Če je posameznica bila na bolniški dva meseca, kar je pomenilo "revščino od nakazila", in nato čez nekaj mesecev ponovno gre na bolniško, se postavlja vprašanje, ali se ji bo povprečje računalo od plače v službi ali od prejšnje bolniške. Če se računa povprečje tudi od bolniške, potem bo denarja res le za vzorec.
Pojasnilo glede obračuna nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela navaja, da osnova za izračun nadomestila plače, ki ga krije ZZZS (po 30 delovnih dneh), temelji na povprečni plači v koledarskem letu pred začetkom bolniške. Če je bila oseba v tem času na bolniški, se bo to upoštevalo pri izračunu povprečja. Zato je pomembno, da se pred ponovnim odhodom na bolniško dobro informirate o načinu obračuna, saj lahko nizko nadomestilo pomembno vpliva na vaš mesečni proračun.
Zakon o delovnih razmerjih in pravica do skrajšanega delovnika
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih zagotavljata določene pravice zaposlenim staršem, vključno s pravico do dela s krajšim delovnim časom. Delodajalci jim morajo omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, zlasti pri razporeditvi delovnega časa. V primeru, da delodajalec ne omogoči pravice do skrajšanega delovnika, mu grozijo globe.
Podatki kažejo, da se za skrajšan delovni čas odloča veliko število staršev, v veliki večini mamice. Skrajšan delovnik predvideva, da je lahko krajši delovnik za največ polovico, kar pomeni, da lahko zaposleni delajo najmanj 20 ur tedensko (če je polni delovnik 40 ur). Razporeditev ur je prepuščena dogovoru med zaposlenim in delodajalcem ter zmožnostim za želeno delo glede na delovni proces. Pomembno je, da se delovni čas razporedi enakomerno, kar pomeni, da mora zaposleni vsak dan delati enako število ur.
Pred začetkom skrajšanega delovnika je treba delodajalca obvestiti 30 dni pred nastopom in skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi. Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti nato uveljavljate na Centru za socialno delo. Če uveljavljate skrajšan delovnik do 18. leta starosti otroka zaradi zdravstvenih razlogov, je treba predložiti tudi zdravstveno dokumentacijo.
Omejitve in posebni primeri
Zakonodaja določa, da pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ali starš, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka največ do 18. leta starosti otroka. Prav tako jo ima starš, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka.
Obstajajo pa tudi izjeme. Ne morejo iti na krajši delovnik starši, katerih otrok je v rejništvu ali v zavodu zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja s celodnevno oskrbo. Prav tako je treba biti previden pri primerih, ko je delavec v bolniškem staležu ob poteku odpovednega roka. V takih primerih se delovno razmerje podaljša do vrnitve na delo, vendar najkasneje za šest mesecev po izteku odpovednega roka.
Delo s skrajšanim delovnim časom in bolniški stalež zaradi bolezni
V forumskih razpravah se je pojavil tudi primer posameznika, ki je zaradi hude kronične bolezni (rak) že leto in pol na bolniški in razmišlja o kombinaciji dela s skrajšanim delovnim časom (4 ure) in nadaljevanjem bolniške za preostale 4 ure. Delodajalec predlaga invalidsko upokojitev, česar si posameznik ne želi, saj bi rad ostal aktiven in bi to pozitivno vplivalo na njegovo zdravje. Zanima ga, ali lahko poleg 4-urnega dela odpre popoldanski s.p., če je 4 ure na bolniški, ter kakšen je status dopusta v času bolniške.
Glede kombinacije dela s skrajšanim delovnikom in bolniške je pomembno poudariti, da je to odvisno od zdravniške odločbe. Če ima posameznik odločbo, ki mu nalaga skrajšan delovni čas zaradi zdravstvenega stanja, potem zdravstveno zavarovanje krije 4 ure, ko ni zmožen dela. V takem primeru si ne more in ne sme iskati dodatne zaposlitve. Vprašanje odprtja s.p. je kompleksno in bi zahtevalo natančnejši pravni nasvet.
Kar zadeva dopust, delavec, ki je bil celo leto na bolniški, ima pravico do dopusta. Ta dopust je mogoče koristiti do določenega roka, običajno do 31.03. naslednjega leta. Delodajalec ga ne more "vzeti" ali reči, da ga ne morete izkoristiti, razen v specifičnih primerih, kot je prenehanje delovnega razmerja. V primeru 4 ur dela in 4 ur bolniške, koriščenje dopusta za cel dan pomeni en dan dopusta.
Diagnoza rizične nosečnosti in ukrepanje
Za diagnozo rizične nosečnosti zdravnik pregleda nosečo žensko, da bi ugotovil, ali ima morebiti kakšna bolezenska stanja in dejavnike tveganja, zaradi katerih lahko obstaja večja verjetnost, da bi ona ali njen otrok zbolela ali umrla med nosečnostjo. Dejavnike tveganja lahko ugotovi in potrdi s pomočjo točk, ki ustrezajo stopnji tveganja. Ugotavljanje rizične nosečnosti je pomembno, saj je le na ta način nosečnica potem tudi primerno obravnavana in zdravljena, s čimer se preprečuje kasnejša tveganja za zaplete. V Sloveniji umre približno 10 žensk na 100.000 živorojenih otrok, med glavne vzroke smrti pa štejemo nesreče, poškodbe in zaplete med nosečnostjo ali porodom. Pred porodom, med njim ali po njem pa v Sloveniji umre približno 8 otrok na 1000 rojstev.
Običajno gre pri rizični nosečnosti za nosečnice, ki so starejše od 35. ali mlajše od 18. leta, za tiste, ki so imele kakšne kronične bolezni, ki so imele težave že v prejšnjih nosečnostih, bile noseče več kot štirikrat, so imele spontane splave, prezgodnje porode ali pa imajo način življenja, ki jih ogroža: imajo zelo težko delo, živijo v življenjskih razmerah, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihovo in otrokovo zdravje. Nekateri dejavniki tveganja so prisotni že pred zanositvijo, drugi se razvijejo v nosečnosti. Tako med pogoste dejavnike tveganja pred nosečnostjo spada tudi starost nosečnice, teža, število predhodnih porodov ter določene bolezni.
Izjemno pomembno je, da se v primeru, ko so ženski že znani omenjeni dejavniki tveganja, nosečnica čimprej zglasi na prvem pregledu oziroma to naredi vsaj do osmega tedna nosečnosti in zdravnika tudi opozori na to. Zdravnik bo potem nosečnost lahko spremljal od samega začetka, nosečnica pa bo morala pozorneje opazovati morebitne spremembe stanja. V primeru, da nosečnica opravlja kakšno izmed obremenilnih služb, ji zdravnik po navadi dodeli bolniški stalež. Pri ženskah z rizično nosečnostjo so tudi pregledi pogostejši.
Končne misli o pravicah in možnostih
Ureditev dela s skrajšanim delovnim časom med nosečnostjo in po njej ponuja pomembno podporo posameznicam, ki se soočajo s posebnimi okoliščinami. Omogoča boljše usklajevanje obveznosti, zagotavlja potreben počitek in hkrati omogoča ohranjanje stika z delovnim okoljem. Ključno je dobro poznavanje svojih pravic, odprta komunikacija z zdravnikom in delodajalcem ter skrbno spremljanje finančnih vidikov. Nosečnost ni bolezen, vendar tudi ni normalno operativno stanje, zato je prav, da se v tem obdobju poskrbi za ustrezno podporo in razumevanje tako s strani delodajalca kot tudi družbe.
tags: #polovicna #bolniska #v #nosecnosti