Dojenje je naraven proces, ki prinaša številne koristi tako dojenčku kot materi. Vendar pa pot do uspešnega dojenja ni vedno enostavna in pogosto se pojavijo vprašanja, predvsem glede pravilnega položaja in pristavljanja otroka na dojko. Pravilna izbira položaja je ključnega pomena za zagotavljanje udobja, učinkovitega sesanja in preprečevanje pogostih težav, kot so boleče bradavice, zastoji mleka ali nezadostno napredovanje otroka. Z razumevanjem različnih položajev in njihovih prednosti lahko matere lažje premagajo začetne ovire ter vzpostavijo harmonično in dolgoročno uspešno dojenje.
Prvi dnevi: Zgodnje dojenje in vzpostavitev vezi
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Otroku je na razpolago takoj po rojstvu. To je zgoščena hrana bogata s protitelesi, zato ga včasih imenujejo »prvo otrokovo cepivo«. Mlezivo zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh. Čeprav je mlezivo odlična hrana, ga je malo (nekaj čajnih žličk), kar je idealno za prve dni. Ker se novorojenček komaj uči hranjenja z usti, lažje obvladuje manjše količine. Majhni obroki spodbudijo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar hitreje spodbudi nastanek novega mleka.
Mlezivo deluje tudi odvajalno, s tem pomaga očistiti otrokovo črevo mekonija (smolasto temnozeleno prvo blato), kar preprečuje nastanek zlatenice. Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku tudi izuriti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva in preden je dojka polna mleka. Raziskave so pokazale, da so otroci manj zlatenični, če se pogosteje dojijo v prvih dneh ter da imajo matere, ki zgodaj začnejo z dojenjem, manj težav in dojijo dlje. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker otrokovo sesanje krči maternico, pospeši porod posteljice in zmanjšuje krvavitve. Pogosto dojenje preprečuje tudi nastanek bolečega zastoja v dojkah. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Nekateri otroci želijo sesati pogosto in kratek čas, nekateri pa sploh niso navdušeni nad sesanjem in so precej zaspani prvih nekaj dni. Pričakujte, da boste v prvih dneh veliko časa porabili za dojenje. To je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Bolnišnični red lahko moti dojenje, če so otroci prineseni k prsim, ko spijo ali kričijo, ne pa takrat, ko bi želeli sesati. Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na dve do tri ure. V tem primeru opazujte otroka in ga skušajte dojiti, kadar je buden ali plitvo spi (očesni zrkli se premikata pod vekami). V toplem okolju postanejo otroci zaspani, zato zastrite prostor pred soncem in otroka slecite do plenic. S hladno vlažno krpo nežno otrite otrokov hrbet, čelo in lica. Preizkusite tudi različne položaje dojenja.
Pomembno je, da ponudite otroku samo prsi in se izogibate steklenički in dudi. Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete. Stekleničke in dude povzročajo tudi težave pri dojenju. Voda in mlečni dodatki zasitijo otroka in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. Do tega pride, ker je tvorba materinega mleka odvisna od povpraševanja po njem - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori. Velja tudi obratno: manj kot je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala. Matere, ki začnejo dodajati stekleničke, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj in manj mleka in več in več stekleničk. Stekleničke in dude lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Prisiljen je različno uporabljati jezik, usta in čeljusti, medtem ko sesa pri prsih, po steklenički ali dudo. Prsno bradavico lahko zaradi nepravilnega sesanja poškoduje ali pa jo popolnoma odklanja. Nekateri so zmedeni že po eni steklenički. V primeru potrebe po dodatnem hranjenju otroka, lahko uporabite kozarček, skodelico, žlico ali brizgalko. Če nameravate uporabljati stekleničke in dude, poskušajte počakati z njimi do enega meseca starosti.
Preprečevanje poškodb bradavic s pravilno namestitvijo in prisesanjem
Materam pogosto svetujejo, naj dojijo le po nekaj minut na vsaki dojki, da ne bo prišlo do poškodb prsnih bradavic. Toda če otroka pravilno namestimo in se pravilno prisesa na dojko, ne bi smelo priti do poškodbe bradavic tudi po daljšem in pogostem dojenju.
Nasveti za dobro namestitev in prisesanje:
- Najdite položaj, ki vam bo omogočal držati otroka ob dojki, ne da bi se pri tem napenjala kakšna mišica vašega telesa. Pomagajte si z blazinami, ki jih podložite pod otroka. Približajte otroka prsim, ne prsi k otroku.
- Prepričajte se, da je otrokov obraz obrnjen k dojki in da otroku ni potrebno obračati glave, da jo doseže. Celotno otrokovo telo naj se prilega vašemu.
- Pridržite dojko med dojenjem s palcem zgoraj in ostalimi prsti spodaj, toda ne preblizu bradavici, da se bo otrok lahko prisesal.
- Z bradavico dražite otrokove ustnice, da bo na široko odprl usta.
- Ko otrok dovolj odpre usta, ga pritegnite k sebi, da dobi dojko globoko v usta. Ko zagrabi, ga držite tesno ob dojki, tako da se z brado in nosom dotika dojke. Če se zdi, da dojka zapira nosek, pritegnite otrokovo telo k sebi, tako se bo lahko z glavico malo odmaknil.
Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Vredno je večkrat poskusiti. Če je dojenje boleče, ne dovolite otroku, da tako sesa. Prekinite dojenje, tako da potisnete prst v kot otrokovih ust in poskusite znova. Morda mora otrok bolj široko odpreti usta ali pa mora biti bližje dojki. Nekateri otroci so spretnejši, pri drugih je potrebno nekaj poskusov pred vsakim podojem, preden postane dojenje res udobno. Vredno se je potruditi, da dosežemo pravilno prisesanje otroka na dojko. Ne samo, da preprečimo poškodbe bradavic, tudi otroku omogočimo, da zajame čim več mleka in zdravo vzpodbuja nastanek novega. V kratkem času bo pristavljanje k prsim postalo hitro in enostavno in ne bo potrebno ponavljati teh prvih korakov. Pričakujte, da bo pred tem potrebno ob vsakem obroku nekaj časa posvetiti učenju pravilnega dojenja.
Pustite otroku izprazniti eno dojko; ponudite mu tudi drugo ob vsakem obroku. Nobenega razloga ni, da bi otroka časovno omejevali pri dojenju. Ko se dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne preneha, spusti dojko ali zaspi, nato mu ponudite še drugo dojko. Včasih bo sesal še iz druge dojke, včasih ne, kar je bolje.
Kako vemo, da je dojenček dobil dovolj hrane v prvih dneh?
V prvih dneh so ena do dve mokri plenici znak, da ima otrok dovolj hrane. Izločil bo tudi temno zeleno, smolasto blato (mekonij), ki je bilo v črevesju še pred rojstvom. Izguba teže v prvih dneh je normalna. Normalno novorojenčki izgubijo do deset procentov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Za otroka, ki tehta ob rojstvu 3400 gramov, je 10% 340 gramov, torej bo shujšal do 3060 gramov teže. Eden izmed razlogov za izgubo teže je dodatna količina vode, s katero je otrok rojen in jo izgublja v prvih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10. dnevu starosti ne sme več izgubljati telesne teže. Pridobitev telesne teže moramo računati od najnižje in ne od porodne teže.
Dojke in bradavice ne potrebujejo posebne nege. Nobenih posebnih mil, losjonov ali krem ne potrebujete za nego dojk ob dojenju. Po kopanju ali tuširanju dojke in bradavice le temeljito splaknite z vodo. Izogibajte se mil, alkohola in drugih sredstev, ki bi izsušili kožo in pripomogli k poškodbi bradavic. Če vam bradavice razpokajo, jih poskusite negovati z izbrizganim mlekom ali lanolinskim mazilom, ki ga vmasirate v bradavico. Če se stanje ne izboljša, potrebujete strokovno pomoč pri pristavljanju otroka k dojkam, da se bo otrok pravilno prisesal.
Ko količina mleka naraste: Naval mleka in napete dojke
Nekje med drugim in petim dnem (navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Razširjeno je prepričanje, da je takrat šele »prišlo mleko«, čeprav je mleko v dojkah že od poroda. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo naval mleka. Vedela bo, da je mleka več, ker bo imel otrok več mokrih plenic in bo pogosteje odvajal blato. Nekateri otroci se takrat začnejo hraniti na krajše časovne razmake. Normalno je, da postanejo materine dojke večje, težje in bolj napete.
Zastoj mleka v dojkah
Pri nekaterih materah so dojke ob navalu mleka zelo polne in mleko zastaja. Otekle, tople in boleče dojke so znak, da mleko zastaja. Poleg večje količine mleka v dojkah, je za zastoj kriva tudi večja prekrvavitev tkiva. Pomagate si lahko s toplim obkladkom pred dojenjem, nežno masažo dojke proti bradavici, dojenjem na uro in pol do dve uri ter hladnim obkladkom na dojki med podoji, da omilite oteklino in bolečino v dojkah. Ob primerni negi pričakujemo izboljšanje v 12-48 urah. Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka in mu nato ponudite zmehčano dojko. Če otrok ne more sesati ali ne izsesa dovolj napete dojke, si pomagajte z ročnim ali strojnim brizganjem mleka iz dojk, dokler ne postanejo mehkejše. Nosite ne pretesen, dobro prilegajoč nedrček. Ni potrebno omejevati zaužite tekočine.
Navodila za ročno izčrpavanje mleka:
- Objemite dojko, tako da bo palec na zgornji in ostali prsti na spodnji strani. Palec in prva dva prsta naj bosta odmaknjena 3-4 cm od bradavice.
- Čvrsto stisnite dojko tako, da ritmično stiskate palec in prste skupaj. Ne drgnite po koži.
- Obračajte roko okoli dojke tako, da boste čim bolj izpraznili mlečne vode, ki se žarkasto stekajo v bradavico.
- Tri do pet minut iztiskajte eno dojko, nato na enak način drugo. Ta menjava dojk dopušča več časa za stekanje mleka po mlečnih vodih in uspešnejše izčrpavanje.
Kako vemo, da dojenček dobi dovolj mleka?
Mnoge matere skrbijo, če imajo dovolj mleka za svojega otroka, čeprav ga imajo veliko. Na več načinov se lahko prepričate, da imate dovolj mleka:
- Dojenček zmoči vsaj 6-8 plenic dnevno (5-6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov, navadno manj pogosto odvajajo blato.
- Dojenček napreduje vsaj 110-200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.
- Pri prsih pije pogosto, osem do dvanajst krat dnevno. Ni problem, če pije manj pogosto, da le napreduje.
- Dojenček deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven.
Kako izgleda materino mleko?
V prvih treh do štirih dneh je mlezivo rumenkasto ali zlato-rumeno. Po treh do štirih dneh, ko količina materinega mleka narašča, je zrelo mleko pomešano z mlezivom bogato in kremasto. Vedno manj mleziva se izloča z mlekom in po enem do dveh tednih zrelo mleko popolnoma nadomesti mlezivo. V primerjavi s kravjim mlekom iz trgovine, je materino mleko videti bolj redko in vodeno, vendar je najboljša hrana za vašega otroka.
Dojenje kot hrana in udobje
Skušajte čim več časa po porodu preživeti ob dojenju. Če je otrok nemiren, ga ob dojki pomirite. Pred rojstvom ni vaš otrok nikoli trpel lakote in ko se rodi, je njegov želodček majhen. Ne glede na to, kdaj ste ga zadnjič podojili, vedno je pravi čas, da ga ponovno pristavite k prsim. Dojeni otroci ne morejo biti preveč hranjeni. Dojenje nudi otroku tudi ugodje bližine in udobja in napravi prve tedne po rojstvu mirnejše in srečnejše tako otroku kot vam. Pogosto dojenje zagotavlja zalogo mleka. Ker se vaše mleko tvori po povpraševanju, bo pogosto povpraševanje zagotovilo več mleka. Večina otrok se hrani 10-12 krat v 24 urah, vendar se vzorec hranjenja spreminja.
Ali zbujati otroka za dojenje?
Včasih otrok prespi 4-5 ur, pa ni videti zelo lačen, ko se zbudi. Če ima manj mokrih plenic in manjkrat odvaja blato, ob tem pa ne pridobiva na teži, bo bolje, da ga budite na 2-3 ure. Prve mesece se večina otrok zbuja tudi za nočna hranjenja. Če vaš otrok prespi noč, bo verjetno potreboval več obrokov čez dan. Pri polno dojenem otroku so nočna hranjenja enostavna, ker ni potrebno nič pripravljati in čakati. Če imate otroka blizu sebe, vam niti ni potrebno iz postelje. Samo dvignete ga k sebi in podojite. Ni razloga, da mu zamenjate plenice, če je topel. Ko otrok raste, raste tudi njegov želodček, in otrok, ki se je »neprestano« dojil, si izoblikuje svoj vzorec hranjenja. Prvih štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način, da zadovoljite njegove potrebe po vaši toplini in vašem mleku.
Savetovaliste Suncev zrak - Polozaji pri dojenju
Položaji za dojenje: Raznolikost za udobje in učinkovitost
Za udobno in dolgoročno dojenje je pomembno, da mamica pozna različne položaje in se jih ne boji preizkušati. Vsak položaj ima namreč svoje prednosti in je lahko bolj ali manj primeren glede na trenutne potrebe mamice in dojenčka.
- Položaj klasične zibelke: V tem položaju dojenček leži vzdolž vašega telesa, s trebuščkom obrnjen proti maminem, glava je v pregibu maminega komolca, z roko podpira njegovo telo. Ta položaj je odličen, ko se dojenje že vzpostavi, saj zagotavlja bližino in stabilnost.
- Položaj navzkrižne zibelke: Podoben kot klasičen, vendar mamica dojenčkovo glavo podpira z nasprotno roko. Ta položaj omogoča več nadzora nad pristavljanjem in je zato zelo priporočljiv za novorojenčke, ki potrebujejo več pomoči pri pravilnem pristavljanju. Ko se dojenček globoko pristavi na kolobar bradavice, lahko mama roki preprime in se udobno namesti v klasično zibelko.
- Ležeči položaj: Dojenček in mama ležita na boku, obrnjena drug proti drugemu, s trebuhi se dotikata. Ta položaj omogoča sprostitev in udobno dojenje predvsem ponoči. Za udobje in varnost lahko dojenčka založite z blazinami po celotni dolžini hrbtenice, mamica pa naj sebe z blazinami podpre v predelu lopatic in medenice. Običajno je to položaj, ki je najpogostejši takoj po porodu.
- Biološki položaj (Koala): Dojenček »sedi« na maminem naročju, z obrazom je obrnjen proti njej in sesa dojko v rahlo pokončnem položaju, mamica je nagnjena nazaj v delno sedeči položaj. Biološki položaj je lahko zelo uporaben za dojenčke, ki imajo refluks ali kadar ima mamica velik pretok mleka, saj gravitacija upočasni pretok in tako dojenčka med dojenjem ne »zaliva«. Ta položaj je uporaben, če vam je nerodno dojiti v javnosti, saj je diskretnejši.
- Položaj nogometne žoge (stranski položaj): V tem položaju dojenček leži ob mami, z nogicami nazaj, glavo podpira roka na strani, kjer se dojenček doji. Položaj je zelo udoben za mamice po carskem rezu, saj zmanjša pritisk na trebuh ali za mamice z večjimi dojkami. Otrok pri njem leži na podlagi na ravni dojke, vzdolž maminemu boku. Nogice so v smeri mamine pazduhe, glavica je pri spodnji dojki, iz katere se bo dojil. Mamica podpira malčkovo roko, prsti te iste roke pa podpirajo njegovo glavico. Položaj je priporočljiv tudi za mamice dvojčkov, ki želijo dojiti otroke iz obeh dojk hkrati in je primeren tudi za novorojenčke.
- Pokončni položaj: Dojenček sedi okoli mamičine noge, ona pa ga drži z eno roko (s palcem pod enim ušeskom in s kazalcem pod drugim) ali pa z obema rokama za tilnik (ne vrat!). Ta položaj je malce zahtevnejši kot polležeči.
- Položaj na boku (polsedeč): Dojiti otroka v polsedečem položaju na boku je idealno v primeru, če proizvajate preveč mleka, ta položaj pa vam bo všeč tudi ponoči. Prav tako je primeren tudi takrat, če imate poporodne težave, ki resnično niso redke - na primer bolečine v križu, po carskem rezu, po rezu … Z dojenčkom ležita nasproti, trebušček ob trebušček. Pazite, dojenček ne sme ležati na hrbtu! Da bi se temu izognili, lahko z eno roko podprete njegov hrbet.
- Položaj kenguru: Pri tem položaju gre za stik kože ob kožo, kjer je dojenček oblečen le v pleničke in leži na prsnem košu matere, ki je brez nedrčka. Ta položaj je idealen od prvega stika z dojenčkom po porodu. Je osnoven in prirojen položaj, pri začetkih z dojenjem je idealen v stiku koža na kožo. Tako se aktivirajo dojenčkovi refleksi. Mamica ne drži dojenčkove glavice, ampak mu z eno roko pridrži hrbet ali tilnik. Z drugo roko nadzoruje dojko in jo po potrebi pritiska. Brada dojenčka je tako potopljena v dojko. Uporaben je predvsem takrat, če obstajajo težave s prisesavanjem, večinoma zdravstvenega značaja (dojenček, ki se ne more prisesati, zamaknjena čeljust, razcepljeno nebo, kolike, mala usta pri dojenju in Downov sindrom) ali pa ko ima mama močan izcejalni refleks. Pokončni položaj in gravitacija pomagata otroku maksimalno nagniti glavico in s tem tudi odlično prisesavanje.
Položaje je smiselno preskušati in med njimi kolobariti, kadar mamica ali dojenček čutita nelagodje (npr. bolečina v hrbtu ali bradavicah), dojenček ne sesa učinkovito (npr. hitro zadrema), kadar ima mamica zamašene vode ali mastitis, če so bradavice poškodovane (sprememba pritiska in sesanje v drugem položaju lahko zmanjša bolečino in omogoči celjenje, vendar pa je zelo pomembno, da je v vsakem položaju dojenček pravilno pristavljen), če je otrok prezgodaj rojen, ima slab mišični tonus ali refluks (takrat naj mamica izbere položaj, ki dojenčku omogoča več podpore). Tudi če mamica ali dojenček nimata težav, je dobro položaje redno menjavati, prav tako dojki med sabo, saj to spodbuja otrokove motorične in senzorične sposobnosti. Položaje je tako smiselno uporabljati glede na situacijo, počutje in dojenčkove odzive.
Raziskave kažejo, da se novorojenčki v prvih tednih najučinkoviteje dojijo, če je mati v polležečem oz. polsedečem položaju, otrok pa s trebuščkom leži na njej, saj je gravitacija v harmoniji z otrokovimi refleksi. Po izkušnjah sodeč je takšen položaj priporočljiv tudi za vse matere in dojenčke, ki se soočajo s težkim začetkom, če dojenček zavrača dojenje ali se težko pristavlja. Prirojeni refleksi so prisotni še mesece ali celo leta po rojstvu in pomagajo dojenčkom premostiti težave pri dojenju. Materino dobro počutje je ključnega pomena. Namesti naj se v polsedečem oz. polležečem položaju, tako da bo povsem sproščena. Po potrebi naj se podpre z blazinami, da bo stabilna, saj tudi dojenček potrebuje dobro oporo. Novorojenčka položimo na trebuh oz. prsni koš, da bo s celim telesom naslonjen na materino telo. Počutil se bo varno in začel iskati. Ko bo začutil, da je bradavica blizu, se bo z spodnjo čeljustjo in ustnico naslonil na dojko. Tako se bo dodatno stabiliziral. Nato bo z ustmi zajel del dojke in bradavico ter začel sesati. Če je dojenčkov ramenski obroč stabilen, je zdrav novorojenček že od rojstva sposoben dvigniti glavico.
Ko dojenje postane izziv: Razumevanje zavračanja in iskanje rešitev
Včasih slišimo, da je kakšen dojenček len, da se mu preprosto ne ljubi sesati. Ali pa zavrača dojenje. Za mater so to običajno zelo težke situacije. Večinoma menimo, da je dojenje materino delo. Le ugotoviti mora, kdaj je čas za dojenje, dojenčka pristaviti k prsim, mu v usta dati bradavico in se prepričati, da je v pravilnem položaju za dojenje. Ko se dojenček nahrani, ga je treba odstaviti, podreti kupček in odložiti. Ravno tako kot drugi sesalci se tudi človeški mladički rodijo z instinkti in veščinami, ki jih potrebujejo, da se lahko dojijo. Seveda imajo tudi matere prirojene veščine za dojenje, ki se lepo ujemajo z dojenčkovimi, vendar je dojenje vendarle priučena spretnost. Človeški mladički fizično niso tako močni in sposobni kot mladiči drugih sesalcev (teliček že v nekaj urah po rojstvu lahko hodi, medtem ko dojenčka do prvih korakov loči še kakšno leto, kar je velika razlika!), torej potrebujejo materino pomoč. Krava mora samo pri miru stati, da se teliček lahko prisesa, medtem ko moramo človeške mame storiti nekoliko več.
Če bi vam nekdo podal vznemirjenega dojenčka, kaj bi storili? Ne da bi sploh pomislili, bi najbrž dojenčka v navpičnem položaju stisnili k sebi, tako da bi se vas dojenček dotikal s trebuščkom, medtem ko bi z eno roko podpirali ritko oziroma nogice, z drugo pa hrbet oziroma glavico. Dojenček bi se verjetno najprej stisnil k vam, potem bi rahlo dvignil glavico ali jo nagnil nazaj, da bi se orientiral, kje na materinem telesu je, in začel iskati prsi. Če bi se dojenček rad dojil, začne premikati glavico sem in tja proti prsim. Nekateri strokovnjaki menijo, da jokajočega novorojenčka s tem, ko ga najprej dvignemo in potem namestimo vodoravno v naročje v položaj za dojenje, tako da je glavica pri dojki, nogice pa gledajo v nasprotno stran, dejansko zmedemo. Otročiček instinktivno pričakuje, da ga bomo držali navpično v položaju za tolažbo, da bo sam lahko našel pot do prsi.
Na dojenčkovo sposobnost, da najde prsi, se prisesa ter usklajeno diha, sesa in požira, lahko vplivajo zdravila, ki jih je mamica dobivala med porodom. Morda je imel dojenček nekaj negativnih izkušenj in se poskuša zaščititi, npr. aspiracija ust in dihalnih poti ob porodu je bila lahko tako travmatična, da se izogiba odpiranju ust. Ali pa se je naučil nečesa drugega. Morda je bil prvič, ali nekajkrat po rojstvu nahranjen po steklenički. Hitro je ugotovil, da iz tistih trdih plastičnih stvari pride hrana in sedaj ob lakoti pričakuje tisto - vi pa mu ponujate mehko, toplo dojko z manjšo, mehkejšo bradavico. Gotovo se mu zdi prijetno, vendar ne ve, da je lahko tudi vir hrane. Mogoče dojenčku dojenje otežujejo fizične težave. Nekateri dojenčki ne morejo učinkovito premikati jezička (lahko je priraščen); ali pa ga nekaj boli oziroma ima zaradi poroda lahko zakrčene določene mišice.
Pogovarjajte se z njim, pa čeprav bo v sobi slišal tudi druge glasove in se bo obrnil proti vam. Naloga ljudi, ki pomagajo pri dojenju, je, da dojenje steče, ne pa, da kritizirajo dojenčka ali vas. Dojenček dela vse, kar je v njegovi moči, in vi tudi. Zaupajte dojenčku, zaupajte sebi! Vsaka mamica najbolje pozna sebe in svojega otroka. Od položaja pri dojenju je odvisno, ali bo dojenček svoje prirojene reflekse lahko uporabil kot koristne, ali pa mu bodo povzročali težave. Če mati v prvih tednih doji sede ali na boku, se dojenčkovo telo zaradi gravitacije in nezadostne opore odmika od materinega, zato zaradi dojenčkovih refleksov.
Če želite izvedeti več o tem, kako pravilno pristaviti dojenčka, kdaj zamenjati stran pri dojenju ali zakaj leni dojenčki ne obstajajo, se lahko obrnete na strokovnjake za dojenje. Pomembno je vedeti, koliko materinega mleka popije novorojenček in kako prepoznati znake, da je otrok sit.
Članek temelji na informacijah, ki so jih prispevale svetovalke za dojenje, poporodne dude ter drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s hranjenjem dojenčkov.