Rojstvo otroka je eden najpomembnejših dogodkov v življenju posameznika in družine. Poleg neizmerne radosti in novih odgovornosti prinaša tudi številne praktične in finančne izzive. Zavedajoč se tega, slovenska država in posamezne občine stremijo k zagotavljanju ustrezne podpore mladim družinam, bodisi v obliki enkratnih denarnih pomoči, dolgotrajnejših nadomestil ali drugih ukrepov. Cilj teh prizadevanj je ustvariti pogoje za kakovostno družinsko življenje in zagotoviti varstvo ter zaščito vseh družinskih članov, s poudarkom na najmlajših.
Državne spodbude in starševska nadomestila
Država Slovenija nudi celovit sistem podpore staršem, ki vključuje več vrst pravic in nadomestil. Osrednji del te podpore predstavljajo materinski, očetovski in starševski dopust ter pripadajoča nadomestila.
Materinski dopust je namenjen materam in traja 105 dni, od česar je 15 dni obveznih. V tem času je mati popolnoma odsotna z dela.
Očetovski dopust je namenjen očetom in traja 15 koledarskih dni. Oče ga mora izkoristiti do tretjega meseca starosti otroka. Do tega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu, kot so materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust. V primeru rojstva dveh ali več otrok hkrati, se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Starševski dopust je namenjen obema staršema in traja 160 dni za vsakega od staršev, kar skupaj znese 320 dni. Ta dopust je mogoče izkoristiti v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Pomembno je, da je 60 dni starševskega dopusta za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko 60 dni lahko izkoristi samo ona. Enako lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, medtem ko 60 dni ostane neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo on, tudi med materinskim in starševskim dopustom matere. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
Nadomestila, ki se izplačujejo med materinskim, očetovskim in starševskim dopustom, znašajo 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, medtem ko sta očetovsko in starševsko nadomestilo omejena na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun nadomestil je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili prispevki obračunani v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust. V času trajanja pravice do dopusta je upravičenec vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za uveljavitev pravice do teh dopustov in nadomestil morata mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v državi. Pravica do starševskega nadomestila traja 365 dni od rojstva otroka.
Poleg tega zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ureja tudi pravico do pomoči ob rojstvu otroka, ki je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, čigar mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v državi. V letu 2024 ta pomoč znaša 421,97 evrov. Vloga za uveljavitev te pravice je na voljo na spletnih povezavah, ki jih zagotavlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP 7) je bil uveden tudi enkratni solidarnostni dodatek za novorojence. Ta dodatek v višini 500 evrov pripada enemu od staršev ali drugi osebi ali posvojitelju za vsakega otroka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, rojenega od 1. januarja 2020 do eno leto po koncu epidemije, za katerega je upravičen do pomoči ob rojstvu otroka po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Za otroke, rojene do uveljavitve PKP 7, je bil dodatek izplačan najpozneje do 31. marca 2021.
Say No! (Slovenia-Slovenian) - A campaign against online sexual coercion and extortion of children
Občinske pomoči ob rojstvu otroka: Raznolikost in lokalni pristopi
Poleg državnih ukrepov imajo tudi posamezne občine pomembno vlogo pri podpori novopečenim družinam. Pravila glede dodeljevanja občinske pomoči ob rojstvu otroka se med občinami bistveno razlikujejo - nekatere so bolj radodarne, druge manj. Ta raznolikost odraža lokalne prioritete in finančne zmožnosti posameznih občin.
Mestna občina Slovenj Gradec vsem svojim občankam, ki imajo ob rojstvu otroka skupaj z otrokom prijavljeno stalno bivališče na območju občine, podarja enkratno denarno pomoč v višini 200 EUR. Do te pomoči je na podlagi Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Mestni občini Slovenj Gradec upravičen eden od staršev ali skrbnik oz. druga oseba, ki skrbi za otroka in ima ob rojstvu otroka skupaj z otrokom prijavljeno stalno bivališče na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Ta občinska finančna pomoč družini ni obdavčena in od nje ni treba plačevati dohodnine.
Mestna občina Ljubljana (MOL) je v preteklosti nudila pomoč predvsem ogroženim družinam, ki niso presegle 130 % osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pomoč ob rojstvu otroka je lahko prejel eden od staršev rojenega otroka, če je otrok državljan Republike Slovenije, če ima stalno prebivališče v občini, v kateri vlaga vlogo, in če zaprošena občina nudi tovrstno pomoč. Pri enostarševskih družinah je pravico do pomoči uveljavljal eden od staršev.
Mestna občina Maribor na podlagi Odloka o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka vsakemu prvorojenemu otroku, ki ima stalno prebivališče v Mestni občini Maribor, dodeli enkratno denarno pomoč v višini 250,00 EUR. V Mariboru so lani prejeli največ vlog staršev za 574 otrok, čeprav je finančna pomoč znašala 130 evrov.
Nekatere občine so znane po svoji izjemni radodarnosti. Občine Gornji Petrovci, Kobilje, Lendava, Šalovci namenijo za novorojene otroke po tisoč evrov. Kranjska Gora nudi pomoč v višini 1042 evrov, medtem ko Moravske Toplice prispevajo 1200 evrov. V letu 2023 so največ sredstev za novorojene otroke namenili v Domžalah (več kot 125.000 evrov), sledili so Ajdovščina (91.200 evrov) in Nova Gorica (87.500 evrov).
Postopek uveljavljanja pomoči in pogoji
Za uveljavitev pravice do občinske pomoči ob rojstvu otroka je ključno, da starši pred oddajo vloge preverijo, katera občina je pristojna za reševanje njihove vloge. To zagotavlja, da se bo vloga pričela reševati v najkrajšem možnem času. Če želene občine ni na seznamu občin, ki nudijo pomoč, se je treba obrniti neposredno nanjo za pridobitev kontaktnih podatkov.
Splošni pogoji za upravičenost do občinske pomoči ob rojstvu otroka običajno vključujejo:
- Stalno prebivališče: Starš ali eden od staršev ter otrok morata imeti prijavljeno stalno prebivališče na območju občine, v kateri se vlaga vloga.
- Državljanstvo: V nekaterih primerih je pogoj tudi državljanstvo Republike Slovenije.
- Starost otroka: Vloga mora biti vložena v določenem roku od otrokovega rojstva, običajno v šestih mesecih.
V primeru, ko novorojenček nima staršev ali zanj starši ne skrbijo, je upravičenec do enkratnega denarnega prispevka oseba, ki je njegov skrbnik ali rejnik po odločbi centra za socialno delo, in pri kateri novorojenček dejansko biva. V takih primerih rok šestih mesecev za vložitev vloge začne teči od datuma postavitve otroka pod skrbništvo, namestitve v rejništvo ali datuma posvojitve, ki je naveden na pravnomočni odločbi pristojnega organa.
Vloga za uveljavitev pravice do občinske pomoči je običajno sestavljena iz predpisanega obrazca. Če upravičenec k vlogi ne priloži vseh zahtevanih dokazil, jih pristojni uslužbenec lahko pridobi sam iz uradnih evidenc. O pravici do enkratne denarne pomoči odloči pristojni organ z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba v roku 15 dni od vročitve. Po pravnomočnosti odločbe se enkratna denarna pomoč nakaže na transakcijski račun upravičenca.
Posebni socialnovarstveni programi in podpora ranljivim skupinam
Poleg enkratnih denarnih pomoči nekatere občine izvajajo tudi specifične socialnovarstvene programe za podporo ranljivim družinam. Primer takšnega programa je Prehrana dojenčkov iz socialno ogroženih družin v Mestni občini Maribor. Pogoji in postopek predpisovanja ter povračila stroškov mlečnih preparatov so opredeljeni v občinskem odlokih. Starši ali skrbniki lahko to pravico uveljavljajo pri izbranem pediatru v posvetovalnici do šestega meseca starosti otroka, za največ 3.600 g mlečnega preparata na mesec, v kolikor je dohodek na družinskega člana nižji ali enak določenemu dohodkovnemu razredu povprečnega mesečnega dohodka na osebo.
Preprečevanje zlorab in davčna obravnava
V občinah, kjer so denarne pomoči višje, se žal pojavljajo tudi primeri, ko se posamezniki želijo okoristiti z radodarnostjo občin. V nekaterih občinah opažajo, da se starši prijavijo na naslovu v neki občini zgolj zato, da bi bili upravičeni do nagrade, nato pa še v drugi občini. Včasih se zazna tudi manipulacija s prijavo stalnega prebivališča ob selitvi na novo prebivališče v občino, ki ponuja višjo pomoč.
Pomembno je poudariti, da prejem enkratne nagrade ob rojstvu otroka ne vpliva na višino dohodninskega razreda ali povzroči plačevanje več davka. Finančna uprava Republike Slovenije namreč zagotavlja, da se dohodnine od pomoči ob rojstvu otroka ne plačuje. To pomeni, da je ta pomoč v celoti namenjena družini.
Dolgoročna skrb za starše na trgu dela
Država skrbi tudi za starše, ki zapustijo trg dela zaradi varstva in nege otrok. Eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka, ima pravico do dela krajši delovni čas. Če varuje enega otroka, ima to pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, kar pomeni, da mora eden od staršev delati najmanj 20 ur tedensko. Oba starša imata lahko hkrati pravico do dela krajši delovni čas, vendar skupna izraba te pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Posebna pravica do dela krajši delovni čas pripada tudi enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Tako državni kot občinski ukrepi predstavljajo pomemben del podpornega okolja za mlade družine v Sloveniji, saj skrbijo za finančno in praktično olajšanje ob prihodu novega družinskega člana.