Dojenje je naravni proces, ki predstavlja najboljši način prehranjevanja novorojenčkov, dojenčkov in malih otrok. Kljub temu, da gre za naraven proces, pa ni vedno enostaven. Za uspešno vzpostavitev in vzdrževanje dojenja je ključna ustrezna podpora in dostop do verodostojnih informacij, še posebej v prvih dneh po porodu, ko se mama in novorojenček še privajata drug na drugega. V Sloveniji obstaja več organizacij in posameznikov, ki nudijo strokovno pomoč in podporo doječim materam.
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) in njegova vloga
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) je ključna organizacija, ki deluje pod okriljem Slovenske fundacije za UNICEF. Sestavljajo ga ekipa strokovnjakov s področja zdravstva, ki si prizadevajo za spodbujanje dojenja v Sloveniji. NOSD se aktivno povezuje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini, s čimer širi svoje znanje in prakse. V svoji ekipi združuje strokovnjake z različnih področij, med drugim zdravnike specialistke (spec. gin.), diplomirane medicinske sestre (DMS), univerzitetne diplomirane inženirke živilske tehnologije, magistre farmacije, dipl. m. s., univ. dipl. dr. med., spec. otr. in prev., univ. dipl. soc. dr. dent. med., dipl. babice, mag. zdr. nege, in druge. Njihovo delo temelji na zagotavljanju strokovne podpore in informacij, ki so ključne za uspešno dojenje.
Pomembnost zgodnjega informiranja in podpore
Že v času nosečnosti je za ženske zaželeno, da se seznanijo s prednostmi dojenja, pravilnim pristavljanjem otroka in dejavniki, ki so ključni za uspešno dojenje. Poleg tega je pomembno, da vedo, na koga se lahko obrnejo, ko nastopijo težave. Začetek dojenja takoj po porodu, bodisi v zdravstveni ustanovi ali doma, je pogoj za uspešno dojenje, vendar ne jamči njegovega uspeha. Vzpostavitev dojenja včasih zahteva veliko truda mame, zdravstvenih delavcev in okolice. Zato je ključnega pomena, da imajo doječe mame dostop do ustrezne podpore in kredibilnih informacij, ki so jim na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu.
Raziskave so pokazale, da je 84 % mater potrebovalo in iskalo pomoč pri dojenju, kar potrjuje ključno vlogo podpore. Prav tako so materam nasveti in pomoč pomagali, kar potrjujejo visoke ocene zadovoljstva s strokovnimi odgovori in reševanjem težav.
Kje iskati pomoč takoj po porodu in v prvih mesecih
Takoj po porodu vam informacije in pomoč nudijo zdravstveni delavci v zdravstvenih ustanovah, kot so porodnišnice. Pomoč je na voljo ves čas bivanja v ustanovi. V primeru, da dojenje dobro steče, morda ne boste potrebovali dodatne pomoči. Vendar pa se lahko zgodi, da bo pomoč potrebna že ob odpustu iz porodnišnice. V takih primerih vam največkrat podporo nudijo patronažne medicinske sestre ali babice. Težave se lahko pojavijo tudi kasneje, na primer po dveh mesecih, pol leta, enem letu ali ob rojstvu sorojenca. V takih primerih se lahko obrnete na osebnega izbranega zdravnika, ginekologa ali otrokovega pediatra, pa tudi na svetovalce za dojenje.
V Sloveniji je večina porodnišnic pridobila naziv »Novorojenčku prijazna porodnišnica« (NPP), kar pomeni, da ustanova pri delu upošteva listino »Deset korakov do uspešnega dojenja«. Deseti korak listine se nanaša na seznanitev mater z možnimi oblikami pomoči pri dojenju po odpustu iz porodnišnice.
Cilji ustrezne podpore pri dojenju
Eden od ključnih ciljev ustrezne in neprekinjene podpore v času dojenja je spodbujanje in zagotavljanje podpore, da bi ženske dojile tudi ob odpustu iz porodnišnice. Priporočeno je izključno dojenje prvih šest mesecev življenja otroka, ob uvajanju dopolnilne prehrane pa do otrokovega drugega leta starosti. Ustrezni svetovalci za dojenje vas bodo seznanili z razlogi za to, ter vam svetovali, kako to doseči, kaj storiti v primeru dilem, kako poskrbeti zase in za ustrezno prehrano v času dojenja.
Prednosti dojenja - Novo mesto - Dojenju prijazno mesto
Pomen javne ozaveščenosti in spreminjanja družbenih norm
Pomembno je, da se o dojenju in njegovem pomenu za otroka, mater, družino in širšo družbo govori odkrito. S tem se bo dojenje postopoma spreminjalo v družbeno normo. Prevečkrat se zgodi, da mama ob odpustu iz porodnišnice nima več ustrezne podpore in dojenje opusti. To se lahko zgodi, ker se z dojenjem sreča prvič ob rojstvu otroka, ker pridobiva neustrezne informacije ali je preveč izpostavljena agresivnemu trženju otroške hrane. Vse to nezavedno vpliva na naše odločitve.
Kje najti ustrezno in strokovno pomoč in podporo?
V Sloveniji obstaja več virov, kjer lahko doječe matere najdejo ustrezno in strokovno pomoč:
Porodnišnice in dojenju prijazne zdravstvene ustanove (DPZU): Lahko se obrnete s telefonskim klicem v katerokoli porodnišnico, ki je novorojencem prijazna porodnišnica (NPP), ali v dojenju prijaznih zdravstvenih ustanovah. Te ustanove pogosto nudijo tudi 24-urno telefonsko pomoč.
Patronažna služba in otroški dispanzer: Pomoč lahko poiščete pri patronažni službi ali v otroškem dispanzerju. Vendar pa se lahko zgodi, da nekatere patronažne sestre nimajo dovolj kakovostnega znanja o dojenju, kar lahko materam v prvih dneh hitro povzroči težave.
Podporne skupine za dojenje: Že v času nosečnosti se pozanimajte, ali v vaši najbližji porodnišnici ali zdravstvenem domu obstajajo podporne skupine za dojenje. Udeležba na teh srečanjih je pogosto brezplačna in omogoča dostop do natančnih informacij ter izmenjavo izkušenj z drugimi materami. V Novem mestu deluje lokalna podporna skupina Svetovanje za dojenje.
LA LECHE LEAGUE INTERNATIONAL (LLLI): LLLI je neprofitna, nepolitična in nereligiozna mednarodna organizacija, ki spodbuja dojenje, širi informacije ter posreduje podporo in pomoč materam, ki želijo dojiti svoje otroke. LLLI deluje kot nevladna organizacija in svetovalka pri UNICEF in WHO ter številnih nacionalnih odborih za spodbujanje dojenja. Združuje številne matere, sodelujejo pa tudi strokovnjaki s področja medicine in psihologije. Podpora LLLI je prostovoljna in brezplačna, delujejo pa po načelu "MAMA MAMI". Na njihovi spletni strani najdete tudi telefonske številke svetovalk ter informacije o spletnih forumih in podpornih skupinah.
- Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC): International Board Certified Lactation Consultant (IBCLC) ali Mednarodni pooblaščeni svetovalec za laktacijo je mednarodno sprejet standard za zaščito, spodbujanje in podporo dojenju. IBCLC naziv se pridobi po opravljenem zahtevnem izpitu IBLCE, ki pokriva področja dojenja in laktacije. Naziv IBCLC svetovalce zavezuje k nenehnemu izobraževanju in velja pet let, nato pa ga je potrebno obnoviti. IBCLC svetovalci nudijo objektivne strokovne storitve, pri svojem delovanju pa jih zavezuje kodeks IBCLCE. Seznam in kontakte IBCLC svetovalcev v Sloveniji najdete na spletni strani Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Mnoge IBCLC svetovalke so zaposlene v slovenskem zdravstvu, a žal opravljajo primarno druge naloge in se ne posvečajo izključno dojenju. Raziskave kažejo, da matere pogosteje iščejo strokovno pomoč pri IBCLC svetovalcih, kar potrjuje njihovo visoko usposobljenost.
Kaj vam lahko nudijo ustrezni svetovalci za dojenje?
Ustrezni svetovalci za dojenje vam lahko nudijo pomoč pri:
- Vzpostavitvi in ohranjanju dojenja: Seznanili vas bodo z pomenom "rooming in" (sobivanja matere in novorojenca) in vam pomagali pri pravilnem pristavljanju otroka.
- Pridobivanju veščin materinstva: Pomagali vam bodo pri umirjanju ali zbujanjih otroka ter pri prepoznavanju znakov lakote.
- Izogibanju nepotrebnemu dodajanju adaptiranega mleka in uporabi stekleničk ter dud.
- Nudenju podpore ob težavah ali slabih dneh. Svetovalci poudarjajo, da ni vsaka pomoč pravilna, čeprav je dobronamerna.
Največ pomoči in podpore pri dojenju se običajno potrebuje v domačem okolju. Zato je pomembno, da se o prednostih dojenja seznani tudi partner in da v primeru težav izberete ustrezne svetovalce.
Dodatni viri informacij in izobraževanja
Poleg neposredne podpore svetovalcev, so na voljo tudi drugi viri informacij in izobraževanja:
- Unicefova knjižica "Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater": Ta knjižica je na voljo v porodnišnicah in prosto na spletu.
- Spletna predavanja: Na voljo so spletna predavanja, kot je na primer "Kaj moram vedeti za uspešen začetek dojenja?".
- Sorodne teme: Poleg podpore dojenju, so na voljo tudi informacije o drugih pomembnih temah, kot so očetje in dojenje, shranjevanje materinega mleka, hormoni pomembni za dojenje, spremembe dojk med dojenjem, sproščanje mleka, uporaba zdravil med porodom in njihov vpliv, D-MER ob refleksu praznjenja dojke, aromaterapija in dojenje.
Položaj in pritrditev med dojenjem
Pravilna pritrditev otroka na dojko je ključna za uspešno in neboleče dojenje. Svetovalci za dojenje pogosto poudarjajo, da je pomembno, da otrok zajame čim večji del kolobarja okoli bradavice, ne le bradavice same. To zagotavlja učinkovito izcejanje mleka in preprečuje bolečine pri materi.
Različni položaji med dojenjem omogočajo materam, da najdejo tistega, ki je najbolj udoben zanju in za otroka. Med najbolj pogoste sodijo:
- "Kolébka": Klasičen položaj, kjer mama sedi, otroka pa drži v naročju, naslonjenega na podlaht.
- "Prekrižana kolébka": Podoben položaj, a z drugačnim oprijemom otroka, kar je lahko koristno pri otrocih s posebnimi potrebami ali pri prvih podojih.
- "Pod roko" ali "nogometni položaj": Otrok je pod pazduho matere, kar je pogosto priporočljivo po carskem rezu ali pri dojenju dvojčkov.
- Ležeči položaj: Udoben za nočno dojenje ali za matere, ki okrevajo po porodu.
Svetovalci za dojenje lahko pomagajo materam pri iskanju najprimernejšega položaja in pri prilagajanju tehnik glede na individualne potrebe.
Povezovanje in sodelovanje za boljše rezultate
Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije združuje vse, ki so neposredno ali posredno povezani z dejavnostjo svetovanja na področju laktacije in dojenja. Njihov namen je spodbujati, organizirati in uresničevati vse aktivnosti in interese članstva, ter sodelovati z drugimi društvi, zvezami in organizacijami doma in v tujini. S kakovostnim in ažurnim delom si prizadevajo za dobrobit mater in otrok ter za napredek stroke na področju dojenja.
Pomembno je poudariti, da bi morali vsi zdravstveni delavci, ki delajo z nosečnicami, otročnicami in doječimi materami, imeti ustrezno znanje s področja laktacije in dojenja, ne glede na to, ali imajo opravljen IBCLC izpit ali ne. Njihove izkušnje so namreč neprecenljive pri zagotavljanju podpore doječim materam.
Šole za starše in drugi izobraževalni programi
V Sloveniji delujejo tudi različne šole za starše, ki nudijo celostno pripravo na porod in starševstvo. Te vključujejo strokovna srečanja in delavnice, ki jih vodijo izkušeni zdravstveni strokovnjaki s področja ginekologije, pediatrije in psihologije. Udeleženci pridobijo dragocene informacije in nasvete o nosečnosti, porodu, negi novorojenčka in prvem letu starševstva. Spletni projekti, kot je na primer "Šola za starše" znamke Nosečka, nudijo podporo in nasvete nosečnicam, mamicam po porodu ter očkom, ki potrebujejo pomoč pri prvem letu starševstva. Te šole predstavljajo neprecenljiv vir znanja in veščin za uspešno starševstvo, saj so zasnovane z mislijo na potrebe sodobnih staršev, ki se soočajo z novimi izzivi.
Primeri drugih delavnic in programov za zdravje
Poleg specifičnih programov za podporo dojenju, so v zdravstvenih domovih in drugih ustanovah na voljo tudi različne delavnice in programi, ki se osredotočajo na splošno zdravje in dobro počutje. Ti programi zajemajo širok spekter tem, kot so:
- Vpliv holesterola na nastanek kroničnih bolezni: Delavnice, namenjene odraslim osebam s sladkorno boleznijo tipa 2, ki želijo poglobljeno spoznati povezavo med holesterolom, življenjskim slogom in obvladovanjem bolezni.
- Programi za telesno dejavnost: Namenjeni izvedbi poglobljenega testiranja nezadostno ali mejno telesno dejavnih posameznikov ter posameznikov z visokim tveganjem za telesno nedejavnost. Programi, kot sta "ALI SEM FIT 2?" in "KOLIKO ŠE ZMOREM?", nudijo oceno telesne pripravljenosti in presejanja za funkcijsko manjzmožnost ter padce pri starejših odraslih.
- Tehnike sproščanja: Delavnice, na katerih udeleženci spoznajo osnovne značilnosti in tehnike sproščanja, ki jih lahko izvajajo tudi doma.
- Duševno zdravje: Programi, ki se osredotočajo na spoznavanje simptomov depresije, vpliva motenj razpoloženja na kvaliteto življenja, možne vzroke za njihov nastanek ter možnosti zdravljenja.
Vse te pobude kažejo na celosten pristop k zdravju in dobremu počutju, kjer je podpora dojenju le eden izmed pomembnih elementov. Zavedanje o pomenu celovite podpore materam in otrokom je ključno za krepitev zdravih družin in družbe kot celote.