Dojenje je eden najlepših in najbolj naravnih procesov v materinstvu, ki pa se lahko v prvih tednih pretvori v vrsto izzivov. Z ustreznim znanjem in informacijami je mogoče številne težave preprečiti ali jih uspešno odpraviti. Razumevanje procesa dojenja in otrokovih potreb omogoča boljše odzivanje in preprečuje nepotrebno izgubo časa ter skrbi.
Razumevanje procesa dojenja
Za uspešno dojenje sta ključna dva dejavnika: dojka, ki mleko proizvaja in izloča, ter otrok, ki je z učinkovitim sesanjem sposoben pridobiti mleko. Ta dva dejavnika poveže uspešno pristavljanje otroka k dojki. Skoraj vsaka mama se v obdobju dojenja sreča z negotovostjo, ali bo imela dovolj mleka za dojenega otroka. Največkrat je »premalo mleka« tudi razlog, da mame prenehajo z dojenjem. V primeru, da ima doječa mati pri dojenju težave ali o tem le domneva, je najbolje poiskati strokovno pomoč. Zelo pomembna pa je tudi vzpodbudna pomoč partnerja ali drugih bližnjih.
Za povečanje izločanja mleka dojka potrebuje stimulacijo, mleko pa mora biti pogosto odstranjeno. Pomagamo si tako, da upoštevamo nasvete za boljše dojenje, kot so: dobro pristavljanje otroka na dojko, pogostejše dojenje, izpraznitev ene dojke, preden pristavimo na drugo, kožni stik in pestovanje otroka. Doječa mati si lahko pomaga tudi z drugimi nefarmakološkimi ukrepi. Nežna masaža dojke med dojenjem izboljša pretok mleka. Izbrizgavanje mleka med podoji in hranjenje otroka z izbrizganim mlekom je koristno še posebej, kadar je otrok prešibak za sesanje ali pa se ne želi pogosto dojiti. Pri tem se lahko poslužujemo ročnega izbrizgavanja ali si pomagamo s prsnimi črpalkami.
Na povečanje laktacije lahko vplivajo tudi galaktogogi - učinkovine, ki spodbujajo izločanje v mlečnih žlezah. Uporaba galaktogogov rastlinskega izvora pri doječih materah je zelo priljubljena. Pri tem je pomembno vedeti, da uporaba le-teh običajno temelji na tradicionalni rabi ali ljudski medicini, saj učinkovitost in varnost nista potrjeni v pomembnejših kliničnih raziskavah. V lekarnah je na voljo čajna mešanica, ki je namenjena doječim materam. Čaj pri dojenju vsebuje plodove navadne kumine, plodove grenkega navadnega komarčka, liste poprove mete, zeli navadnega sporiša, islandski lišaj in liste navadne melise. V ljudski medicini se zeli navadnega sporiša, plodovi grenkega navadnega komarčka in navadne kumine ter islandski lišaj že dolgo uporabljajo za povečanje izločanja mleka pri doječih materah.
Galaktogogi sintetičnega izvora večinoma delujejo tako, da povečajo nastajanje prolaktina ali njegovo izločanje. Prolaktin je hormon, ki nastaja v možganih. V času nosečnosti vzpodbuja nastajanje mleka. Zdravila, ki delujejo kot galaktogogi, se prvenstveno uporabljajo v druge namene (proti slabosti - npr. metoklopramid, domperidon, kot antipsihotiki - npr. sulpirid, klorpromazin), zato v priloženem lističu ne navajajo te uporabe. Vseeno pa se jih po navodilu zdravnika včasih uporabi, saj njihova uporaba temelji na izkušnjah in določenih kliničnih raziskavah. Možno, čeprav redko, pa je tudi, da uporaba zdravil vpliva na zmanjšano tvorbo mleka. Ob izdaji zdravil se lahko o tem pogovorite s farmacevtom. Prolaktin je hormon, ki nastaja v možganih (v hipofizi) in je v času, ko žena ni noseča, v nizkih količinah v krvi. Oksitocin je hormon, ki se sprošča iz hipofize; spodbuja ritmično krčenje maternice, spodbuja sproščanje mleka in olajša dojenje ali iztiskanje mleka iz dojk.
Ključni nasveti za uspešno dojenje
1. Ne glejte na uro, opazujte dojenčka: Ko pokaže prve subtilne znake, da bi se dojil (npr. išče, obrača glavico, se nežno oglaša, odpira usteca, daje rokico v usta), ga takoj pristavite in podojite. Dojenčka previjemo le, če je zaspanček in ga drugače težko zbudimo.
2. Mleko je, le drugačne oblike: Pogosto slišimo, da prve dni po porodu ni mleka, kar ne drži. V prvih dneh se materino mleko (mlezivo, kolostrum) tvori po kapljicah, kar je naravno, saj je novorojenčkov želodček še čisto majhen. Kolostrum je visoko koncentriran in bogat s hranili že v majhnih odmerkih, zato otrokov trebušček ne potrebuje veliko, da izkoristi njegove prednosti. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da se otrok po dopolnjenem šestem mesecu starosti ob ustrezni dopolnilni prehrani še naprej doji do starosti dveh let; in še dlje, če mati in otrok tako želita.
3. Blizina koža na kožo: Predvsem v prvih dneh in tednih je kožni stik (koža na kožo) najpreprostejši in najučinkovitejši način za vzpostavljanje dojenja, preprečevanje in odpravljanje težav pri dojenju. Dojenčka imejte čim več pri sebi.
4. Prepogosto dojenje ne obstaja: Z dojenjem dojenčka ne utrujamo ali mučimo. Sesalci smo ustvarjeni za sesanje in človeški mladički potrebujejo materino bližino. Če je dojenček na prsih zadovoljen, se pomiri, dovolj odvaja in pridobiva na teži, je vse v redu. Več sesanja pomeni tudi več mleka, več kalorij in več gramov.
5. Prsi niso nikoli prazne: Prsi niso rezervoarčki, v katere bi se nakapljalo mleko, dojenček bi ga popil, potem pa bi bilo potrebno nekaj časa, da bi nastalo novo mleko. Mleko nastaja sproti. Čim večkrat in čim temeljiteje dojenček »izprazni« prsi, tem več mleka se tvori. Če niste prepričani, ali bi se dojenček še dojil, mu ponudite obe dojki.
6. Naravne bradavice so najboljše: Bradavice so čisto v redu in jih ni treba mazati ali posebej pripraviti na dojenje. Nastavki so potrebni le redko, običajno pri vdrtih bradavicah.
7. Dojenje ne sme boleti: V prvih dneh je dojenje lahko nekoliko nelagodno, nikakor pa ne boleče. Pogosto je boleče dojenje posledica nepravilnega pristavljanja.
8. Kakovost mleka ni vprašljiva: Res je, da materino mleko vsebuje okoli 88 % vode, vendar pa je v njem tudi ravno prav vsega, kar dojenček tisti trenutek potrebuje. Materino mleko vedno nastaja sproti in je individualno prilagojeno potrebam dojenčka. Bogato je z vitamini, minerali, beljakovinami in sladkorji ter številnimi hormoni, rastnimi faktorji, encimi in živimi celicami. Ravno ta sestava je optimalna za dojenčkov razvoj! Vsebnost hranil in koncentracija sestavin v zrelem materinem mleku sta običajno ves čas konstantni.
9. Povezovanje z drugimi mamicami: Materinstvo je edinstveno poslanstvo, ki je zabavnejše in lažje, če se povežemo s podobno mislečimi in čutečimi materami. Na srečanjih za doječe mamice se pogosto stkejo prijateljstva za življenje.
10. Dojenje kot pomoč pri uspavanju: Dojenčka z dojenjem, pestovanjem in uspavanjem na prsih ne moremo razvaditi - nasprotno: dotik in bližina dojenčku dajeta občutek varnosti. Več sesanja pa pomeni tudi več mleka, več kalorij in več gramov. Prav tako dojenček uspavanja ne bo povezoval s hrano. Uspavanje na prsih je naravno in staro kot človeštvo. Dokazano se najbolj naspijo mamice, ki spijo z dojenčkom tik ob sebi. Tudi čez dan poskusite dojiti leže in zadremajte še sami, da si vsaj malce oddahnete.
Dojenje: pravilno pristavljanje
Zdrav življenjski slog in prehrana doječe matere
Za čim uspešnejši prehod v dojenje tako za mati kot za novorojenčka ali dojenčka, je izrednega pomena tudi zdrav življenjski stil. Pomembno je, da dobro poskrbite zase, v svoj vsakdan vključite nekaj, kar vas sprosti. Dovolj počivajte, nekaterim pomaga, da počivajo čez dan, ko dojenček spi.
Prehrana med dojenjem
Običajno omejitve glede prehrane skorajda niso potrebne. Zdrav organizem lahko večinoma uravna kratkotrajna nihanja v vnosu tekočine in hranil v obdobju dojenja. Babica ali ginekolog vam lahko za čas dojenja priporočita ustrezne dodatke joda. Če vas skrbi, da bi morebitno pomanjkanja hranil ostalo neodkrito, boste več izvedeli s pomočjo dodatnih krvnih preiskav.
V poporodnem obdobju in prvih mesecih življenja z dojenčkom ni ravno enostavno organizirati rednih, sveže pripravljenih obrokov. Včasih med dojenjem, previjanjem in občudovanjem dojenčka pač zmanjka časa za kuhanje. Vendar je pomembno, da kot mamica dobro skrbite zase in za dovolj energije. Seveda je najlažje, če na začetku za pripravljene jedi poskrbijo novopečeni očka, stari starši ali bližnji prijatelji. V poporodnem obdobju se vaše misli ves čas vrtijo okoli novorojenčka. Druga možnost je dostava hrane. Po poporodnem obdobju, ko bo življenje z dojenčkom v že nekoliko bolj ustaljenih tirnicah, pa se lahko s partnerjem reorganizirata glede prehrane. Pri tem vam lahko koristijo naslednji nasveti:
- Tedenski načrt: Naredite tedenski načrt, ki vključuje zdrave obroke, prigrizke in najljubše jedi v zadostnih količinah.
- Kuhanje vnaprej: Vnaprej skuhajte večje porcije hrane in jo shranite v hladilniku ali zamrzovalniku, da bo tudi v dneh, ko je vaš dojenček nemiren, okusen obrok hitro nared.
- Zaloge zdravih živil: Doma imejte na zalogi zdrava živila, ki so dober vir energije, predvsem riž, krompir, stročnice, (polnozrnate) testenine ter sveže sadje in zelenjavo. S temi živili lahko vedno hitro pripravite nekaj zdravega! Kuhanje vnaprej ob koncu tedna se je za posebej dobro rešitev izkazalo za mlade družine, ko se partner kmalu po porodu vrne v službo.
- Hitri prigrizki: Če imate raje hitre sendviče: Polnozrnat kruh je nasiten in vsebuje dodatne hranilne snovi. Sladkarije in slani prigrizki so seveda prava skušnjava, ko se vas poloti nezadržna želja po hrani.
- Energijske kroglice: Ponavadi so sestavljene iz oreščkov, suhega sadja in vlaknin ter nečesa sladkega, recimo datljev, medu in podobnega.
- Oreščki in suho sadje: Tako oreščki kot suho sadje so dobra izbira za hiter prigrizek, ki ga lahko imate pri roki v svojem najljubšem kotičku za dojenje.
- Surovo sadje in zelenjava: Ta prigrizek zahteva malo več priprave, za kar pa bo v najboljšem primeru poskrbel vaš partner. Najbolj praktično je, da si prigrizke shranite tam, kjer običajno dojite. Kozarec soka, vode ali skodelica čaja so zelo dober dodatek k prigrizkom.
Vpliv prehrane na dojenčka
Zdrava in uravnotežena prehrana že pred nosečnostjo in vse do otrokovega prvega leta starosti je dolgoročna naložba v zdravje otroka, njen vpliv pa seže vse v odraslo dobo. Zmanjša namreč tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, diabetesa, prekomerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Gre predvsem za različne okuse hrane, ki jih dojenček okusi preko materinega mleka. Doječa mati ima tako možnost, da z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih preferenc svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
Tekočina med dojenjem
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka. Vaš urin je dober pokazatelj tega, ali pijete dovolj. Biti mora prozoren in rahlo rumenkast. Če je prozoren, morda pijete preveč. Običajno so čisto okej tudi tri skodelice kave ali čaja s kofeinom na dan. Nekateri dojenčki se po kofeinu v kavi, črnem ali zelenem čaju rahlo nemirni. Za povečanje količine materinega mleka se pogosto priporočajo tudi čaji za dojenje.
Kaj jesti in česa se izogibati?
V poporodnem obdobju in prvih mesecih življenja z dojenčkom ni ravno enostavno organizirati rednih, sveže pripravljenih obrokov. Vendar je pomembno, da kot mamica dobro skrbite zase in za dovolj energije.
Priporočljiva živila:
- Korenje: Zaradi beta karotena je odličen pomagač in lahko si ga privoščite v vseh oblikah. Odlična je korenčkova juha s pomarančo in bučo ali presni smuti z jabolkom, korenčkom, limoninim sokom in cimetom, lahko ga grizljamo pa tudi kar tako.
- Losos: Vsebuje esencialne maščobe kisline EPA in DHA, omega 3 maščobne kisline in vitamin D, je vir kalija in selena ter vitaminov B1, B3, B6 in B12. Je živilo visoko kakovostne vrednosti, če gre za divje ulovljenega in ne gojenega lososa. Predvsem DHA ima pomembno vlogo pri razvoju možganov in vida, zato je zelo pomembna med nosečnostjo in v času dojenja.
- Špinača in pesini listi: Vsebujejo velike količine železa, kalcij in folno kislino. Odlično za odpravljanje anemije (povečanje železa). Uživate jih lahko poparjene, kot dodatek v sokove ali juhe.
- Sladki komarček: Je ena izmed glavnih sestavin čaja za doječe matere, pripomore k večji količini mleka in se odlično ujema s kumino. Je zelo lahko prebavljiv in pomaga pri zmanjševanju krčev pri novorojenčkih, če ga pije mama.
- Bazilika: Listi bazilike so izjemen vir antioksidantov, imajo pomirjevalni učinek, kar je za doječo mamo še posebej pomembno. Izboljšajo imunski sistem, še posebej v kombinaciji z veliko vitamina C.
- Česen in ingver: V veliko kulturah česen velja za enega izmed najbolj laktogenih živil (podobno kot ingver). Preprečuje razvoj kancerogenih celic, ima antibiotični učinek.
- Ječmen: Odlično živilo, ki ne le pripomore k laktaciji, temveč tudi k hidraciji. Star babičin nasvet doječi mami bi bil kozarec dobrega ječmenovega piva, ki bo naredil čudeže, k čemur seveda pripomore sprostitev in hormon sreče ter umirjanje.
- Čičerika: Odličen vir proteinov, ki jih doječa mama potrebuje, bogata s kalcijem, B-vitamini in vlakninami.
- Šparglji: Marsikje veljajo kot obvezna prehrana doječe matere, visoka vsebnost vitamina A in K, bogati so z vlakninami, pomagajo pri sproščanju oksitocina (veljajo namreč tudi kot izjemno živilo za dvigovanje spolne sle - kar prinaša zadovoljstvo in harmonijo).
- Rjavi riž: Je lahko prebavljiv, spodbuja hormone sreče in oksitocin, povečuje apetit doječe matere.
- Sezam: Odličen vir kalcija.
- Kumina: Ena izmed sestavin čaja za doječe matere, pomaga pri zmanjšanju težav s krči pri dojenčkih. Uporablja se skupaj s komarčkom in janežem.
- Polenta in testenine: Babičin nasvet za doječe mame bi zagotovo bil pojesti velike količine polente. Ogljikovi hidrati so še ena izmed ključnih sestavin za tvorbo mleka in od tukaj izvira zaupanje v polento in testenine kot laktogeno živilo.
- Suh pivski kvas: Pivski kvas je odličen vir vitamina B1, zato pomaga pri čiščenju kože in poveča vitalnost las in nohtov. Ugodno deluje na možganske in živčne celice in podaljšuje ustvarjalno dobo človeka. Pomaga proti napetosti in stanju nervoze ter je, ker vsebuje veliko fosforja, celo odličen afrodizijak.
- Doma pripravljen čaj za dojenje: Zmešajte janež, komarček in kumino v enakem razmerju. Zavrite liter vode, vanjo dajte štiri žličke mešanice in pustite stati 3 minute. Cvet slezenovca in liste bazilike zmešajte skupaj v enakem razmerju, dodajte 2-3 žličke prve mešanice in pustite stati še šest minut. Precedite in pijete čez dan približno 1 liter.
Živila, ki jih je priporočljivo omejiti ali se jim izogibati:
- Nasičene in trans maščobe: V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Predvsem se izogibajte industrijsko proizvedenim trans maščobam, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja), trans maščobe pa nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko.
- Prosti sladkorji in sladke pijače: Omejite uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, še posebej prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti.
- Alkohol: V obdobju izključnega dojenja se priporoča izogibanje vsem alkoholnim pijačam.
- Kofein: Nekateri dojenčki se po kofeinu v kavi, črnem ali zelenem čaju rahlo nemirni.
- Živila, ki lahko povzročajo krče pri dojenčku: Česen, čeprav je sicer zelo zdrav, je hkrati eno izmed najmočnejših živil, ki povzroča krče pri novorojenčkih.
- Šparglji: Lahko spremenijo okus mleka, saj se tudi na urinu zelo hitro poznajo.
- Školjke, morski sadeži iz onesnaženih morij ter jetrca in jetrne paštete: Omenjeni izdelki namreč vsebujejo »težke kovine«, jetrca in jetrne paštete pa tudi previsoke vrednosti vitamina E. Obstaja namreč tveganje za mikrobiološke okužbe.
- Kajenje: Nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka, v katerega tudi prehaja. Kajenje katerega koli od staršev ali ostalih oseb v prisotnosti otroka ni primerno.
- Določena zdravila: Antihistaminiki, dekongestivi (nekatere kapljice za nos).
Težave pri dojenju in kako jih rešiti
Zamašeni mlečni vodi: Zamašeni mlečni vodi, do katerih pride zaradi stresa, ne zahtevajo nobene posebne diete. Pri zamašenih mlečnih vodih, ki jih povzročajo »mlečni mozoljčki« (milk blisters), pa je situacija drugačna. Na sprednji strani bradavice nastanejo majhni beli »mlečni mozoljčki«, ki preprečujejo iztekanje mleka. Vzrok za to so sestavine materinega mleka, ki blokirajo enega ali več mlečnih vodov. Če se pri vas pogosto pojavljajo »mlečni mozoljčki«, lahko začasno izogibanje živalskim in hidrogeniranim maščobam ter snovem, ki zožujejo krvne žile, kot je kofein, zmanjša verjetnost ponavljanja te težave.
Gastrointestinalne bolezni: Pri gastrointestinalnih boleznih vaše telo v zelo kratkem času izgubi veliko tekočine, kar pa lahko kratkoročno vodi do manjše količine materinega mleka. Ne skrbite: takoj, ko bo vaše telo začelo okrevati, se bo količina mleka običajno spet uravnala. Priporočilo je povsem preprosto: pijte dovolj, ne preveč in ne premalo.
Hujšanje: Znatna izguba teže v času dojenja ni priporočljiva. Dnevna dodatna energijska potreba v obdobju izključnega dojenja je v povprečju 500 kcal na dan. Če nenamerno zelo hitro shujšate: beležite svojo hrano in število kalorij v določenem časovnem obdobju. Ali jeste dovolj za svoje individualne energijske potrebe? Da bo tvorba materinega mleka stabilna, na dan ne smete zaužiti manj kot 1500 kcal. Po možnosti jejte visokokalorične obroke z zdravo mešanico beljakovin, sestavljenih ogljikovih hidratov in maščob. Naj vam zdravnik pregleda ščitnico in kri. Če je vaša prehrana zdrava, uravnotežena in sestavljena iz svežih živil, se bo vaša teža zaradi zahtevne vsakodnevne rutine z novorojenčkom običajno zmanjšala kar sama od sebe. V vsakem primeru se je treba izogibati strogim shujševalnim dietam. Ničesar pa ne nasprotuje splošni spremembi prehrane, kjer se osredotočite na bolj zdrave sestavine in obroke. Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oz. pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo.
Vegetarijanska in veganska prehrana: Če je vaša prehrana zdrava in uravnotežena, ni razloga, da se v času dojenja ne bi prehranjevali vegetarijansko. Vegankam se poleg tega priporoča tudi dodatno uživanje vsaj vitamina B12. Na ta način lahko preprečite morebitno pomanjkanje pri sebi in kot neposredno posledico tudi pri otroku.
Pomanjkanje hranil: Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov. V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen tudi vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega so kritične tudi doječe matere, mlajše od 25 let, kajti vsebnost kalcija v kosteh navadno narašča do 25 leta starosti. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka. V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izločanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu, mineralu, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana. Himalajske in druge kamene soli ter nejodirane morske soli niso pomemben vir joda.
Dolgoročni vplivi dojenja
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis.
Dojenje samo predstavlja prednost tako za dojenčka kot tudi za mamo. Med drugim dojenje vpliva na vzpostavitev vezi med njima, poleg tega pa na kratki rok deluje kot zaščitni faktor pred bakterijskimi in tudi virusnimi infekcijami, prav tako preprečuje sindrom nenadne smrti novorojenčka. Zanimivo je tudi, da imajo dojeni dojenčki nižji indeks telesne mase v nasprotju z vrstniki, ki so hranjeni z adaptirano mlečno formulo.
Če se soočate s težavami pri dojenju ali imate kakršnakoli vprašanja, ne skrbite preveč. Preverite zgornje nasvete ali poiščite strokovno pomoč. Smo le en telefonski klic stran.