V obdobju po porodu in v času dojenja nastopi začasna naravna neplodnost. Narava je na ta način poskrbela, da se ženska lahko posveti svojemu otroku in materinstvu brez obremenitev, ki bi jih s seboj prinesla nova nosečnost po zelo kratkem času. Ženska plodnost je začasno zavrta zaradi visoke koncentracije prolaktina v krvi, ki ga pod vplivom otrokovega sesanja izloča hipofiza. Na ta način je prekinjena komunikacija med jajčniki in možgani, ovulacije so zavrte, možnosti za spočetje za nekaj časa ni.
Vpliv dojenja na plodnost
Za hormon prolaktin je krivo, da med dojenjem prevladuje nad ostalimi hormoni, ki so potrebni za ovulacijo. To ne pomeni, da ne boste ovulirali ali zanosili. Pomembno se je zavedati, da ovulacija pride pred menstruacijo, zato vas lahko kateri koli mesec preseneti. Še vedno je poznana teorija o izključnem dojenju, na vsak poziv otroka, večurno dojenje, povezovanje med mamo in otrokom, nočno dojenje vsaj 6x, dojenje namesto dude, itn. Statistično naj bi v prvih 6 mesecih samo 7% žensk dobilo menstruacijo.
Ko se potreba po mleku zmanjša in se spremenita pogostost in ritem dojenja, telo lahko na to odgovori tudi s postopnim vračanjem plodnosti. Kadar dojenček sesa, se iz hipofize stimulira izločanje dveh hormonov, ki sta za žensko in otroka v obdobju po porodu izrednega pomena, to sta oksitocin in prolaktin. Oksitocin je odgovoren za krčenje maternice, saj se mora ta ponovno vrniti na svoje prvotno mesto, in za sprostitveni refleks, kar povzroča iztekanje mleka iz prsnih bradavic. Prolaktin je odgovoren za proizvajanje mleka, ki otroku predstavlja edino in najbolj kakovostno hrano. Hkrati zavira izločanje FSH hormona in s tem tudi ovulacijo in možnost ponovnega spočetja.
Dojenje je naraven način, ki lahko pripomore k urejanju rojstev. S polnim dojenjem lahko ženska vpliva na kasnejšo vrnitev plodnosti, čeprav ni vedno nujno, da se bo plodnost tudi dejansko vrnila kasneje. Žensko telo se odziva potrebam otroka, hkrati pa stremi k ponovni vzpostavitvi rednega cikličnega ritma. Že manjše spremembe dojenja in predvsem zmanjšanje le-tega lahko vpliva na drugačno delovanje hormonov in na ponovno izločanje FSH hormona.
Prepoznavanje znakov plodnosti po porodu
Vsakršna sprememba dojenja, predvsem v ritmu dojenja, je lahko razlog za vrnitev plodnosti. Izločanje prolaktina se v tem primeru zmanjša, zato izločanje FSH hormona ni več zavrto, kar povzroči zorenje jajčnih celic v jajčniku in s tem tudi ponovno izločanje estrogena. Estrogen poskrbi za odziv materničnega vratu, ki prične proizvajati več viskozne in raztegljive sluzi. Prisotnost sluzi materničnega vratu, ki jo ženska ponovno občuti in opazi na področju zunanjega spolovila, je znak, da so hormoni v telesu zopet bolj dejavni in obstaja možnost, da se bo plodnost vrnila zelo kmalu.
V obdobju dojenja in po odstavitvi je zelo značilno nihanje hormonov in posledično neredni, daljši ali kratki ciklusi ter krvavitve brez predhodne ovulacije. Glede prve krvavitve po porodu se lahko zgodita dva scenarija: lahko nastopi krvavitev, ki ni posledica ovulacije, ampak gre v tem primeru le za odgovor na nihanje hormonov v telesu (dvig in spust estrogena), nastopi t.i. pregradno krvavitev, v tem ciklusu oploditev ne bi bila mogoča. Lahko pa, od nekaj tednov do nekaj mesecev po porodu najprej, nastopi ovulacija (plodna sluz) in po ovulaciji tudi krvavitev - menstruacija. V tem primeru pa je možnost za ponovno zanositev že nastopila.
Parom, ki želijo po porodu uporabljati naravne metode ali pa kombinacijo naravne metode in mehanske oblike kontracepcije, se svetuje, da prične mama ponovno spremljati svoj vzorec vaginalnih izcedkov od 3 do 6 tednov po porodu (po čišči). Ženska, ki zna iz vzorcev svojih vaginalnih izcedkov prepoznati plodne in neplodne dneve ter delovanje lastnega ciklusa, bo lahko lažje prepoznala, kdaj se njena plodnost dejansko vrača.
Čudež narave: Zanositev v nosečnosti
Vsaka mama in otrok sta unikatna. Običajno se v enem menstrualnem ciklusu sprosti eno jajčece, in ko pride do oploditve, naj bi se jajčeca nehala sproščati. Vendar ni vedno tako. V redkih primerih lahko ženska zanosi, čeprav je že noseča. Zdravniki to ugotovijo po stopnji razvoja, v kateri sta ali so zarodki, ki rastejo v njeni maternici. Take oploditve v nosečnosti so v živalskem svetu sicer nekaj povsem običajnega, pri ljudeh pa so prava redkost.
Rezultat je lahko dvojna ali celo večkratna nosečnost. Otroci, ki se rodijo po takih oploditvah, biološko niso dvojčki ali trojčki, tudi če se rodijo na isti dan. So bratje in sestre, ki so se sicer istočasno razvijali v materini maternici in morda celo skupaj prijokali na svet, vendar so bili spočeti nekaj tednov vsaksebi.
Primer Charlotte Mullineux, 28-letne Britanke, ki se je s možem tri leta trudila, da bi zanosila, in ko jima je končno uspelo, sta izvedela, da pričakujeta kar dva otroka. Vendar se je pri sedmih tednih nekaj zalomilo in eden od dvojčkov je umrl. Zdravniki so na pregledu z ultrazvokom sicer opazili še eno 'packo' na zaslonu, a so takrat menili, da so to ostanki jajčeca, ki ni bilo oplojeno. Nato sta starša dva tedna čakala na naslednji pregled, ki bi potrdil, da je z drugim zarodkom vse v redu. Izvedela sta namreč, da je tisto, kar je bilo na prvem pregledu videti kot packa, še en zarodek. Zdravniki so po stopnji razvoja ugotovili, da je do ponovne oploditve prišlo po treh tednih prve nosečnosti in da se oba zarodka lepo razvijata. Ta posebnost bi lahko pomenila, da bi Mullineuxeva lahko zanosila vsak mesec znova, pa čeprav je bila že noseča. Otročka sta se nato lepo razvijala in 4. maja 2007 prijokala na svet. Prvi je bil Thomas, ki je od sestrice biološko starejši tri tedne, druga pa je luč sveta nekaj minut za njim ugledala Harriet.
Podobna zgodba je pri Amie in Lii, ki sta bili spočeti tri tedne narazen, a sta na svet privekali istočasno. Njihova mati Amelia Spence je zanosila, čeprav je jemala kontracepcijske tabletke, in to kar dvakrat zapored. Da pričakujeta otroka, sta partnerja izvedela, ko je bila Amelia v 12. tednu nosečnosti. Zdravnik jima je pokazal, da sta zarodka na različnih stopnjah razvoja - eden je imel že vidne okončine, drugi se je komaj dobro začel razvijati. Zdravnik, ki je opazil to zanimivo posebnost, je paru povedal, da česa takega še nikoli ni videl, da je o tem le bral v priročnikih. Vse je skrbelo, da mlajši zarodek ne bi preživel, a se je na naslednjem pregledu izkazalo, da se oba še naprej lepo razvijata. Na svet sta deklici prišli z nujnim carskim rezom, obe pa sta bili zdravi in sta lahko z mamico bolnišnico zapustili že po petih dneh.
Še ena zgodba prihaja iz Velike Britanije, kjer je 34-letna Beverly Robson zanosila dvakrat v enem mesecu in s carskim rezom rodila zdravi hčerki. Zdravniki so ji povedali, da v takšnih primerih drugi dojenček običajno ne preživi, saj je za oba v maternici premalo prostora in premalo hrane. Vendar pa sta kljub vsemu 26. septembra 2007 na svet prijokali zdravi sestrici, ki se jima sicer takoj vidi, da nista dvojčici, čeprav sta se rodili na isti dan. Svetlolasa Leah je bila spočeta nekaj tednov pred svojo temnolaso sestrico Laro, ponosna mati pa ju kliče kar "čudežni dojenčici“.
Kdaj pride do prve ovulacije po porodu
Razmik med nosečnostmi: Idealni časovni okvir
Ko pare načrtujejo drugega oziroma naslednjega otroka, se pogosto sprašujejo, kakšen je idealen in najbolj zdrav premor med nosečnostmi. Če je ženska starejša od 35 let, lahko z načrtovanjem naslednje nosečnosti začne že 12 mesecev po porodu. Kot svetujejo na Mayo Clinic, je premor med nosečnostmi bistven del načrtovanja družine in veliko bolj pomemben kot podatek, kakšna bo starostna razlika med otroki.
Čeprav večina staršev drugega in vsakega naslednjega otroka po navadi načrtuje tako, da računajo, kakšna bo starostna razlika med otroki, na Mayo Clinic opozarjajo, da je treba izračunati predvsem to, koliko časa bo minilo med eno in drugo nosečnostjo. Premor med nosečnostmi namreč pomembno vpliva tako na mamo kot na otroka, kažejo nekatere raziskave. Če na primer ženska ponovno zanosi šest mesecev po porodu, se zvečajo tveganja za prezgodnji porod, luščenje posteljice, anemijo, nizko porodno težo, kognitivne motnje in shizofrenijo. Poleg tega so aktualne raziskave pokazale, da nosečnosti, ki so preblizu skupaj, povečajo tveganje za avtizem pri drugem otroku, kar velja predvsem za nosečnosti, med katerimi je manj kot 12 mesecev.
Kot ugotavljajo na Mayo Clinic, premalo časa med nosečnostmi mami ne da dovolj časa, da bi lahko polno okrevala po nosečnosti, porodu in poporodnem obdobju. Na primer tako nosečnost kot dojenje pri marsikateri ženski povzročita pomanjkanje pomembnih mikrohranil. In če ženska pred ponovno nosečnostjo tega manka še ni uspela ponovno zapolniti, lahko to vpliva tako na njeno zdravje kot zdravje razvijajočega otroka.
Po drugi strani pa tako za mamo kot otroka predstavlja dodatna tveganja tudi to, če je premor med nosečnostmi prevelik. "Nekateri strokovnjaki pravijo, da če je odmor prevelik, se poveča tveganje za preeklampsijo, četudi nikoli prej ni imela podobnih težav," poročajo na Mayo Clinic, kjer le ugibajo, kako bi lahko prevelik premor med nosečnostmi negativno vplival na ponovno nosečnost: "Možno je, da vsaka nosečnost poveča sposobnosti maternice, ki spodbuja in podpira razvoj ploda. In če ženska dlje časa ni noseča, te naravne fiziološke sposobnosti počasi upadajo oziroma izginjajo."
Na Mayo Clinic ženskam, ki želijo čim bolj zmanjšati tveganja za nosečniške zaplete in zdravstvene težave, priporočajo, da med eno in drugo nosečnostjo mine od 18 do 24 mesecev in manj kot pet let po zadnjem porodu. Pri tem opozarjajo, da če je ženska starejša od 35 let, lahko z načrtovanjem naslednje nosečnosti začne že 12 mesecev po porodu, da se tako bolje pripravi na morebitne zaplete z neplodnostjo.
Posebno opozorilo: Če se je nosečnost zaključila s splavom, vam ni treba čakati od 18 do 24 mesecev na novo nosečnost. Če ste zdravi in se dobro počutite, lahko že poskusite zanositi.
Skrb za reproduktivno zdravje in načrtovanje družine
V razvitih okoljih z dobro razvitim sistemom vodenja nosečnosti in poroda ter dobro post-natalno oskrbo je razmik med dvema porodoma lahko krajši od dveh let. Nove ugotovitve so pod vprašaj postavile obstoječo doktrino, naj ženske počakajo najmanj dve leti po porodu, da ponovno zanosijo. Raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi New Curtin (Norveška), je pokazala, da je priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o najmanj dvoletnem razmiku med zaporednimi nosečnostmi nepotrebna. Vendar le za ženske, ki živijo v državah z visokim dohodkom na prebivalca, kot so Avstralija, Finska, Norveška in ZDA. Vodja raziskave dr. Gizachew Tessema iz Curtin School of Population Health je dejal, da priporočila o razmiku med dvema nosečnostma potrebno prilagoditi okolju, v katerem bodoče matere živijo. "Primerjali smo približno 3 milijone rojstev pri 1,2 milijona žensk z najmanj tremi otroki in odkrili, da tveganje neželenih izidov poroda po interpregnacijskem intervalu, krajšem od šestih mesecev, ni bilo večje kot pri tistih, rojenih po 18 do 23 mesečnem intervalu," nadalje pojasnjuje Tessema.
Zalka Drglin iz NIJZ opozarja, da je prepričanje, da doječa mati ne more zanositi, pravzaprav mit. V času dojenja je resda plodnost zmanjšana, še vedno pa lahko pride do ovulacije in zanositve, odvisno od tega, kako pogosto mati doji čez dan in ponoči in od morebitnih dodatkov tekočine ali hrane, ki jo prejema dojenček. Ženska lahko za kontracepcijo po porodu izbere dovolj učinkovito in varno kontracepcijo, ki hkrati ne vpliva na dojenje. Dojenje je pomembno za rast in razvoj otroka, opredeljeno pa je tudi kot kontracepcijska metoda, vendar pod strogimi pogoji: samo v prvih šestih mesecih po porodu, če ob tem ženska nima menstruacije in če izključno doji vsaj na štiri ure podnevi in na šest ur ponoči. Ob tem teoretično zanosita dva odstotka žensk v šestih mesecih.
Drglinova opozarja ženske, da so lahko plodne že prvi mesec, torej še pred prvo menstruacijo po porodu, če ne dojijo. "Že ob prvem spolnem odnosu po porodu uporabite zanesljivo kontracepcijo. V nobenem primeru ne imejte nezaščitenega spolnega odnosa, ker bi lahko že takoj ponovno zanosili," je poudarila.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije telo matere prej kot v dveh letih po predhodni nosečnosti ni pripravljeno za ponovno nosečnost, pri porodih s carskim rezom pa je priporočljiv še daljši interval. Glede na nacionalne podatke pa v Sloveniji vsaka peta mamica ponovno zanosi prej kot v dveh letih. To so tvegane nosečnosti, otroci so večkrat rojeni prezgodaj, prelahki, obolevnost in umrljivost mater in novorojenčkov pa je po nepotrebnem večja, je opozorila Sara Korošec z ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Prav tako so nosečnosti v prvih letih po porodu pogosteje neželene in se končajo z umetno prekinitvijo. Tveganje za slabši izid nosečnosti in poroda se ponovno poveča ob zanositvi več kot pet let po porodu, tako da je priporočljiva razlika med posamičnimi zanositvami od dveh do pet let.
Zato Drglinova vsem novopečenim staršem priporoča, naj premislijo o načrtih za povečanje družine, še preden se po porodu odločijo za spolne odnose. "S partnerjem se pogovorite o kontracepcijskih metodah in preprečevanju nenačrtovane zanositve. Najnovejše raziskave razkrivajo, da po spontanem splavu ni potrebno tri mesece odlagati s ponovno zanositvijo. Po spontanem splavu lahko ponovno zanositev načrtujeta takoj. Po spontanem splavu ginekologi običajno svetujejo, da je potrebno počakati vsaj tri mesece, preden ponovno zanositvijo. Glede na najnovejšo študijo ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje, ki je bila objavljena v reviji Obstetrics & Gynecology (Porodništvo in ginekologija), pa naj bi po spontanem splavu v zgodnji nosečnosti (pred 20 tednom) ravno zanositev znotraj teh treh mesecev dejansko povečala možnosti za uspešnejšo nosečnost.
"Glede na dobljene rezultate lahko ženske, ki poskušajo zanositi v obdobju teh treh mesecev po spontanem splavu, zanosijo hitreje, predvsem bolj hitro od žensk, ki s ponovno nosečnostjo odlašajo tri mesece in več," je povedal avtor raziskave dr. Enrique Schisterman. Strokovnjaki so preučili tudi podatke raziskave o vplivu nižje doze aspirina, opravljene na vzorcu več kot tisoč žensk, ki so imele spontani splav. Približno tri četrtine teh žensk je poskušalo ponovno zanositi po splavu v zgodnji nosečnosti v obdobju treh mesecev in kar 69 odstotkov zanositev je bilo uspešnih. Na drugi strani pa je uspešno zanosila samo polovica žensk, ki so na ponovno nosečnost čakale več kot tri in manj kot šest mesecev. Hkrati so imele te ženske tudi večje možnosti, da se jim rodi živ otrok (50 %), v primerjavi z ženskami, ki so na ponovno zanositev čakale (36 %). Raziskava je pokazala še, da ni večjega tveganja za zaplete v nosečnosti, če ženska po splavu zanosi prej kot v treh mesecih.
Čeprav strokovnjaki trdijo, da ni nobenega fizičnega razloga, da bi po spontanem splavu odlašali z zanositvijo, dejansko veliko parov po tej preizkušnji čustveno ni sposobna za novo nosečnost.
Članek vsebuje izobraževalne vsebine, ki so usmerjene k posameznikovi krepitvi lastnih kompetenc in ne predstavljajo nadomestila za zdravstveni nasvet. Objavljene vsebine niso namenjene in se ne smejo razumeti kot zagotavljanje ali izvajanje zdravniških, negovalnih ali strokovnih zdravstvenih storitev/posegov/svetovanj.
tags: #ponovna #zanositev #v #nosecnosti