Prehranjevanje zdravega dojenčka do enega leta starosti se deli v dve glavni skupini. Prvih šest mesecev naj bi bili dojenčki hranjeni izključno z materinim mlekom ali z mlečno formulo. Dojenje je najboljši način hranjenja dojenčka, izključno vsaj prvih 6. mesecev otrokovega življenja, nato pa ob uvajanju goste hrane do 2. leta starosti ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza. V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja potrebuje še dodatek mlečne formule ali pa je hranjen izključno z mlečno formulo. Mlečne formule so prilagojene otrokovi starosti in morebitnim posebnostim, kot so kolike, zaprtje, polivanje. Zdrav izključno dojen dojenček poleg materinega mleka ne potrebuje nobene druge tekočine, vode ali česarkoli drugega, razen ko otrokov pediater oceni drugače (ob driski, močno povišani temperaturi, bruhanju se lahko dojenčku dodaja prekuhana voda).
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?
Ko vaš dojenček dopolni 6. mesecev, nadaljujte z dojenjem ali s hranjenjem z mlečno formulo, začnite pa uvajati gosto hrano. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: ob vašem hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilici in se zraven slinil, poskušal bo že samostojno sedeti, med podoji, obroki mlečne formule bo pogosto lačen.
Glede na potrebe otroka lahko po posvetu s pediatrom mešano hrano uvajate že prej, vendar ne pred 17. tednom starosti otroka in ne po 26. tednu. Za nekatere novopečene mamice je lahko poplava informacij na spletu dobrodošla, spet drugim vzbuja negotovost in nesamozavest. Dejstvo je, da so si otroci med seboj različni, prav tako pa smo različni tudi starši. Kljub temu obstajajo smernice in usmeritve, ki so mamicam pri novem mejniku v življenju dojenčka lahko pošteno v pomoč.
Svetovna zdravstvena organizacija in druge državne zdravstvene službe za prvih šest mesecev otrokovega življenja priporočajo izključno dojenje, ki nudi zdravstvene koristi tako za dojenčka kot za mater. Okoli šestega meseca starosti se tako priporoča postopno uvajanje mešane prehrane, seveda, če je dojenček na to že pripravljen. »Če je dojenček na uvajanje mešane prehrane pripravljen že prej, naj mati po dogovoru s pediatrom prične z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred dopolnjenim 17. tednom starosti, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano; pa tudi, ker je prezgodnje uvajanje lahko povezano z debelostjo, dihalnimi simptomi, ekcemom in povečanim tveganjem neješčnosti ter izbirčnosti pozneje v življenju,« opozarja Vida Fajdiga Turk z NIJZ in ob tem dodaja, da se hrana prične uvajati, ko dojenček že stabilno sedi. Prav tako ni priporočljivo, da starši z uvajanjem hrane preveč odlašajo (po 26. tednu).
Raziskava SI.Menu, ki so jo v letih 2017/18 opravili v povezavi z uvajanjem mešane prehrane, je odkrila, da nekateri začnejo z dodajanjem mešane hrane že v tretjem mesecu starosti, kar seveda ni skladno z nacionalnimi smernicami. Raziskava je potrdila, da v prehrani majhnih otrok prevladujejo živila, iz katerih starši pripravijo razne kašice ali pa obroke, ki jih lahko pripravijo za celo družino, z manjšimi prilagoditvami pa so namenjeni tudi dojenčku. Nekateri slednje uvajajo tudi v obliki samostojnega obroka. Po izsledkih raziskave sodeč dojenčki po dopolnjenem desetem mesecu starosti občasno že uživajo izdelke s sladkorjem, mesne izdelke in slane prigrizke. V tej starosti jih starši seznanijo tudi z živili z visokim alergenim potencialom, kot so med, arašidi, oreščki. V tej starosti tudi več kot polovica otrok že poskusi sadni sok, starši pa jim brez zadržkov ponujajo tudi že druge sladke pijače.
Obstajajo določena pravila, določene norme, še vseeno pa je najbolj resnično dejstvo to, da vsaka mama ve in čuti, kaj je najbolje za njenega otroka. Da je otrok 'pripravljen' na uvajanje goste hrane lahko prepoznate po naslednjih znakih:
- Kontrola glave: Če in ko je otrok sposoben glavico držati pokonci, mu lahko ponudite gosto hrano. Če otrok še ni zmožen samostojno držati glavico po konci, tega nikar ne delajte, saj bi se mu v ležečem položaju hrana zataknila.
- Sedenje: Lahko otrok že sam sedi? Če je odgovor pritrdilen, potem mu lahko ponudite gosto hrano. Zaradi tega znaka nekateri trdijo, da otroku ni primerno ponujati hrane do šestega meseca otrokove starosti, saj se šele po tem mesecu otrok počasi nauči sedeti sam.
- Jeziček: Otroci v nasprotju s prepričanjem mnogih precej dobro povedo, kaj si želijo in česa ne. Ali je otrok pripravljen na gosto hrano ali ne, lahko vidite po potiskanju jezička iz ust. Opravite preprost preizkus, kjer bo otrok gosto hrano sprejel, ali pa ne. Ponudite mu kakšen kosmič, ki je bil namočen v mleko. Če ga bo otrok porinil ven, pomeni, da mu takšna hrana še ne odgovarja.
- Teža: Omenjena akademija trdi, da naj bi bil otrok pripravljen na gosto hrano, ko bi dosegel vsaj več kot šest kilogramov in naj bi bil star več kot štiri mesece.
- Pogled: Kot smo dejali, otroci precej nazorno povedo, kaj želijo, če ne drugega, s pogledom. Pri vsakem dojenčku se srečamo s trenutkom, ko mu ponudimo kaj drugega kot mleko.
Z uvajanjem goste hrane ne začnite, če otrok pravkar preboleva prehlad ali kakšno bolezen, čeprav morda kaže že vse znake “pripravljenosti”. Opazujte svojega otroka in njegove razvijajoče se spretnosti. Če v nekaj dnevih (4 ali 5) pogostejše dojenje ne preide nazaj na prejšnjo raven, je verjetno res že čas, da dojenčka začnemo seznanjati z gosto hrano.
Kako uvajati novo hrano?
Novo vrsto hrane in nov okus ponudite otroku v 4 do 7-dnevnih razmakih, enkrat dnevno. Začnite s posameznim živilom (npr. korenčkom, kolerabo, bučko), najprej mu ponudite majhno količino, na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte. Hrano lahko uvajate zmiksano ali pretlačeno, lahko pa se poslužite nove metode - hranjenja na otrokovo pobudo (BLW), kjer otroku ponujate koščke hrane, ki si jih sam z roko nosi v usta. Bodite vztrajni in potrpežljivi, včasih je treba posamezno živilo ponuditi tudi 8-krat, da ga otrok sprejme. Otroku pustite, da hrano raziskuje, da jo sam nosi v usta, jo vonja, se z njo poigra.
Pri uvajanju nove vrste živila poskrbite, da otrok eno vrsto uživa vsaj 4-5 dni. Nobenega smisla nima, da pri uvajanju novih okusov preveč hitimo, privajanje na gosto hrano je zelo počasen in strpen proces. Obenem je to tudi priložnost, da se dojenček z novim okusom, obliko in strukturo živila dodobra seznani.
Tudi s količino prve hrane ne hitite preveč. Prvi dan naj bo prvi obrok goste hrane le ena majhna žlička na dan. Vsak dan naj dobi količinsko eno majhno žličko več. Otroku, ki se upira hranjenju po žlički pustite, da sam nosi hrano v usta. Verjetno vam bo sam dal vedeti, kdaj ima dovolj, še bolj verjetno pa je, da se bo s hrano le zelo zadovoljno igral in jo morda le okušal, pojedel pa bore malo. Če otrok ob enem obroku ni pojedel prav ničesar, mu hrano tekom dneva še enkrat ali dvakrat ponovno ponudite. Otrok, ki ni lačen ali hrane ne želi, bo glavo obrnil, zaprl usta ali hrano celo izpljunil ali nam kako drugače pokazal, da hrane ne želi. Verjemite mu na besedo in se mu s hrano ne dobrikajte, mu je ne vsiljujte ali ga celo prisilno nahranite. Pustite mu, da si vzame kolikor sam hoče in ne toliko, kolikor vi mislite, da bi moral pojesti.
Kakor odrasli tudi otroci določene vrste hrane ali okusov ne marajo. Če otrok določeno živilo zavrne, preplah še ni potreben. Preskočite to določeno živilo in mu ponudite drugo. Lahko se zgodi tudi, da otrok, ki je že veselo in zadovoljno pojedel tri banane tedensko naenkrat začne banane popolnoma zavračati, mu pustite njegovo voljo. Verjetno otrok ni bolan ampak se je banan le prenajedel.
Katere vrste živil uvajati in v kakšnem vrstnem redu?
Začnemo z zelenjavo. Uporabimo svežo, sezonsko, lokalno pridelano zelenjavo. Začnemo z bučkami, korenčkom, kolerabo, špinačo, cvetačo. Zelenjava naj bo kuhana, pripravljena v majhni količini vode ali na sopari. Kasneje uvedite krompir, ki ga skupaj z zelenjavo skuhajte v malo vode. Za tem sledi meso. Meso ponudite dojenčku, ko je že dopolnil 6. mesecev. Meso naj bo od mladih živali (perutnina, kunec, žrebiček ali teliček), otroku ga ponudite 2-3-krat tedensko. Vsa živila lahko ponudite posebej, lahko pa jih skupaj pretlačite v kašico.
Ko so obroki že večji, dodajte žličko rastlinskega olja (olivno, repično, sojino, občasno lahko dodate tudi maslo).
Ribe lahko dojenčku uvajamo od 6. meseca starosti dalje. Izbiramo sveže, manjše ribe, po možnosti morske, kot so sardele, skuše, sardine. Pazite na kosti v ribi, pozorno odstranite vse.
Pri uvajanju nato sledijo žita in sorodna živila, kot so pšenica, pira, rž, ječmen, oves, riž, proso, ajda, koruza. Žita z glutenom je najboljše uvesti med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je dojenček še dojen. Navadno najprej ponujamo mlečno-žitno kašo, žita pa izbiramo v obliki kosmičev, zdroba, kasneje lahko ponudimo majhne testenine, kuhan riž. Pri kuhanju ne uporabljajte soli ali sladkorja.
Ko žita uvedete, lahko iz njih pripravite tudi kosilo, torej kot zelenjavno-žitno-mesni obrok.
Po zadnjih smernicah po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa dodajte sadje. Uporabljajte sveže, sezonsko, lokalno pridelano sadje, v kolikor je to mogoče: odvisno od letnega časa lahko uporabite jabolka, hruške, breskve, marelice, borovnice, maline. Banane pretlačite skupaj z manj sladkim sadjem. Običajno začnemo z mlečno-žitno-sadno kašo. Za pripravo lahko uporabite iztisnjeno materino mleko ali mlečno formulo.
Pogosta napaka, ki jo ljudje namreč počno, je, da otroku najprej ponudijo zelo sladko banano. Najbolj smiselno je začeti z zelenjavo, ki pa mora biti primerno toplotno obdelana. Takšno zelenjavo je najbolje pripraviti s kuhanjem na pari, dušenjem v lastnem soku ali pa v manjši količini vode ali olja, pri čemer odsvetujemo prekomerno kuhanje zelenjave v večjih količinah vode, zaradi nepotrebne izgube hranilnih snovi. Pred termično obdelavo zelenjavo operemo, olupimo, odstranimo npr. semena, pečke, muho itd. ter narežemo na manjše koščke. Pazimo tudi, da zelenjave ne bomo razkuhali. Pri kuhanju lahko dodamo tudi manjšo količino svojega mleka ali mlečne formule (za zmehčanje koščkov zelenjave).
Kako naj poteka pitje tekočine?
Otroku pri obrokih ponudimo vodo ali nesladkan naravni oz. zeliščni čaj iz kozarčka ali skodelice. Ali otroci potrebujejo stekleničke, posebne lončke z ustnikom, slamico ali »pametne« lončke (brez polivanja)? Ne. Celo novorojenčki znajo piti iz kozarčka. Seveda mora biti ta majhen, namestiti jih moramo v pokončni položaj in jih dobro podpreti, potem pa lahko pijejo. Če rob kozarčka naslonimo na spodnjo ustnico, pijejo kot npr. mucki (iztegujejo jeziček). Ni razloga, da bi otroka ob uvajanju goste hrane navajali na stekleničko. Številni dojeni otroci prav tako ne znajo piti iz skodelic, lončkov ipd., iz katerih morajo tekočino posesati kot po steklenički. Takšne lončke prepoznamo tako, da jih obrnemo na glavo in iz njih nič ne priteče. Nič hudega! Večina otrok se hitro nauči piti iz običajnih kozarcev, skodelic, nekateri otroci radi pijejo po običajni slamici.
Materino mleko je vodeno, saj vsebuje kar pribl. 88 % vode. Večina otrok je na gosto hrano pripravljenih v drugi polovici prvega leta, ko so sposobni sedeti ob opori, prijeti grižljaj, ga nesti v usta, prežvečiti oz. pogoltniti.
Tudi čaj iz komarčka ni primeren do četrtega leta starosti zaradi vsebnosti estragola (ki je genotoksičen; zaradi pomanjkanja ustreznih varnostnih podatkov je strokovna komisija Evropske agencije za zdravila sklenila, da se čaj iz komarčka ne priporoča otrokom, mlajšim od štirih let).
Kaj pa prepovedana živila pred prvim letom?
Se pa pred dopolnjenim prvim letom starosti odsvetuje uvajanje sledečih živil: sol, med, sladkor (namizni, rjavi, kokosov, fruktoza, glukoza, glukozno-fruktozni sirup, javorjev in agavin sirup), kravje mleko kot samostojni obrok, morski sadeži, gobe ter surova in toplotno neobdelana živila živalskega izvora - surovo mleko, surova jajca, surovo meso.
Družinska obremenitev s prehransko alergijo in izogibanje prehranskim alergenom pri uvajanju mešane prehrane ni jasno dokazana, zato se ne priporoča. Kaže se, da je zaželeno in varnejše zgodnje uvajanje alergenih živil.
Kdaj ne hiteti z uvajanjem?
Nikar se ne obremenjujte s tabelami in urniki, ki nam jih rade ponujajo pisane brošurice proizvajalcev otroške hrane v vseh supermarketih, zdravniških čakalnicah ali z mamljivimi darilci po pošti. Vsak otrok je drugačen, prilagodimo se njemu in njegovim potrebam. Ko hrano skuhate, jo pretlačite z vilico. Ob enem kuhanju lahko pripravite več manjših obrokov in preostale zamrznete v pladnjih ali vrečkah (če je hrana zelo tekoča ali zmiksana) za ledene kocke. Ko boste pripravljali naslednji obrok, boste samo vzeli toliko kock, kolikor boste potrebovali. Odličen način za učenje pravilnega hranjenja otroka je ta, da otrok vedno je skupaj z drugimi družinskimi člani. Kaj kmalu nas bo začel oponašati in bo želel sam poskusiti nošenje hrane v usta s svojo žličko. Kadar pripravljate hrano za celo družino mislite na to, da je del te hrane tudi za vašega dojenčka.
Otrok je na gosto hrano pripravljen takrat, ko sedi pokončno vsaj ob opori, ko sam drži glavo pokonci, ko je spreten s koordinacijo oči-roka ter ko stvar, ki jo nese v usta, tam tudi zadrži, žveči in bi jo lahko pogoltnil. Najpogostejši napačni razlogi, zakaj starši ponudijo hrano prezgodaj, so nenadno zanimanje za hrano (čeprav se zanimajo tudi za pilota od TV in ključe od avta), upočasnjeno pridobivanje na teži (čeprav je minimum od 3. meseca naprej samo 350g), slabše spanje ponoči (čeprav za spalno regresijo ni odgovoren želodček, ampak možgani). Otrok naj dobi hrano, ko bo razvojno pripravljen nanjo - to pa se zgodi okoli 6. meseca starosti. Potreba po sesanju in mleku je proces, ki ga ne začnemo ustavljati s prvim grižljajem hrane, ampak se zgodi in dogaja sam od sebe. Konkretno torej z uvajanjem hrane ne nadomeščamo dojenja in na začetku tudi stekleničke ne. Dojila se bosta tako dolgo, kot bo ustrezalo obema, in otrok bo pil po steklenički, dokler se ne odločite drugače. Gre samo za to, da bo poleg mleka okušal tudi drugo hrano, najbolje sezonsko, lokalno in čim manj predelano.
Baby-Led Weaning (BLW) - Hranjenje na otrokovo pobudo
Morda ste že slišali za izraz ‘baby-led weaning’, BLW ali uvajanje hrane na otrokovo pobudo. Gre za ‘metodo’ ponujanja hrane v kosih, vendar pa za temi kosi stoji še mnogo več. Otrok pri takem prehranjevanju grižljaj za grižljajem trenira grobo in fino motoriko. Prijeti korenček tako, da ne pade iz rok, ga nesti v usta, ta usta tudi zadeti, pa potem žvečiti in pogoltniti - vse to zahteva res veliko truda in vaje, ampak ravno zaradi tega, ker vadi celo telo, je ta metoda odlična tudi za vzpodbujanje razvoja njegovih možganov. Tudi roka bo vedno bolj spretna in čez kak mesec ali dva bo res že lepo jedel. Več kot bo imel možnosti za krepitev, bolje mu bo šlo.
Otrok pri tem neizmerno krepi svojo samostojnost. Zelo pomemben vidik kosov je tudi ta, da otrok pri prehranjevanju s kosi žveči. Pri žvečenju so aktivne mišice celotne ustne votline, kar posredno vpliva na izraščanje zob. Pri žvečenju aktivno dela tudi jezik, ki je neizmerno pomembna mišica v telesu. Če jezik ni aktiven, to lahko posredno vpliva tudi na razvoj govora, dihanja, na postavitev celotnega telesa. Prehranjevanje s kosi tako priporočajo tudi logopedi, zobozdravniki, fizioterapevti in specialni pedagogi.
Sicer pa o tovrstnem načinu prehranjevanja, ko otrok sam vodi hranjenje, in uživa koščke, kroži kar nekaj napačnih predstav. Bistveno je, da sami izberete način, ki vam in vašemu otroku najbolj ustreza. Poleg tega nova živila uvajajte, ko je otrok naspan, lačen in dobro razpoložen. V začetku enkrat dnevno, posamično in postopoma. Količino zaužite hrane lahko počasi tudi povečujete. Pri uvajanju novih okusov bodite potrpežljivi, prisluhnite otroku in se z njim pogovarjajte ter se potrudite, da ustvarite kar se da prijetne spomine na obred ob mizi.
Pomembni nasveti pri uvajanju goste hrane
- Hrana naj bo topla. Dojenček je navajen toplote materinega mleka.
- Mešajte hrano z vodo ali z mlekom, ki ga otrok že pozna (nikakor ne s kravjim mlekom). Hrana naj bo na začetku bolj tekoča, kakor gosta in dobro premešana, da bo temperatura enakomerna in v jedi ne bo večjih grudic.
- Ne uporabljajte stekleničk za hranjenje. Otroka začnite hraniti z žličko ali s hrano, ki jo poliže z vaših (čistih) prstov, saj se mora naučiti žvečiti in požirati.
- Med hranjenjem naj otrok sedi v vašem naročju.
- Prva žlička naj bo mehka, plastična in zaobljena.
- Prva hranjenja so količinsko zelo zelo majhna.
- Novo hrano ponudite v času zajtrka ali kosila. Če bo otrok slučajno imel alergijsko reakcijo vsekakor ni najbolje, da pride do nje sredi noči.
- Na začetku ponudite otroku le eno vrsto hrane. Če otrok v 4-7 dneh ni razvil alergijske reakcije, izpuščajev, driske ali imel prebavnih težav, je hrana v redu.
- Obroki naj bodo počasni, veseli in zanimivi dogodki dneva.
- Ne obremenjujete se s packarijo, ki jo naredi otrok iz hrane, ko jo prijemlje in mečka med prstki. Vse to je del učenja pravilnega prijemanja in koordinacije.
- Otroku dovolite, da raziskuje, se slini, zija, se zmoči, s hrano packa in jo premetava, meče po tleh in se s hrano igra.
- Ko otrok je, bodite vedno poleg njega in pazite, da ne kašlja ali se mu hrana ne zaleti.
- Nikoli ne pustite otroka samega, ko je in pije. Otrok naj je v vašem naročju ali varno privezan na visokem stolčku. Tekanje naokoli s hrano v ustih je lahko nevarno.
V času, ko prehajate na druge vrste hrane ne bodite presenečeni, če boste opazili spremenjeno barvo, vonj, gostoto in čvrstost dojenčkovega blata. Nekateri otroci v tem času spremenijo pogostost izločanja, nekateri so lahko celo zaprti. Nekatere vrste zelenjave (korenje, špinača) spremenijo barvo blata. Vrsta hrane, ki jo otrok je, vpliva tudi na konsistenco (hruške naredijo v blatu majhne kamenčke, banane drobne črvičke). Če ima otrok poleg močno spremenjenega blata težave z vetrovi, drisko ali napenjanjem in krči, živilo za nekaj časa črtajmo z jedilnika.
Uravnotežena prehrana skozi vsa življenjska obdobja, najbolj pa v rosnih otroških letih, je bistvenega pomena za optimalno zdravje posameznika. Že začetni koraki v mešano oz. gosto prehrano so ključni za vzpostavitev zdravih prehranskih navad za vse življenje.