Poprova meta (Mentha Piperita) je priljubljena aromatična rastlina, ki izvira iz križanja vodne mete (Mentha aquatica) in navadne mete (Mentha spicata). Zraste do višine približno 60 centimetrov in se ponaša z značilnimi suličastimi listi ter vijoličnimi socvetji. Najdemo jo na vlažnih in sončnih legah, kjer se hitro razrašča s podzemnimi poganjki. Njen izrazit vonj in osvežujoč okus izvirata iz visoke vsebnosti eteričnih olj, predvsem mentola, ki ji daje prepoznaven hladilen učinek.
Vrtna poprova meta je hvaležna rastlina za domače vrtičkarje, saj hitro raste in je odporna. Ob ustreznem obrezovanju ponuja bogato žetev listov skozi celo sezono. Zaradi svoje sposobnosti hitrega širjenja jo je priporočljivo gojiti v loncih ali omejenih gredicah.
Uporaba poprove mete skozi zgodovino in v sodobnosti
Zgodovina uporabe poprove mete sega tisoče let nazaj. Egipčani so jo uporabljali že pred 10.000 leti kot prehranski dodatek, kot dokazujejo najdbe posušenih listov v številnih piramidah. Omenjena je bila tudi v islandski farmakopeji iz 13. stoletja, medtem ko se je komercialna uporaba v Angliji pričela okoli leta 1750. Starodavni grški zdravniki so sicer uporabljali dve vrsti mete za zdravljenje, vendar strokovnjaki danes menijo, da med njimi ni bila poprova meta.
Danes se sveži ali suhi listi poprove mete pogosto uporabljajo samostojno ali v kombinaciji z drugimi zelišči v zeliščnih čajih. Olje poprove mete in čaj se že tisoče let uporabljata za lajšanje različnih prebavnih bolezni. V ljudski medicini se čaj iz listov mete tradicionalno uporablja za lajšanje krčev prebavnega trakta, pospeševanje izločanja žolča, zmanjševanje želodčne kisline ter odpravljanje vetrov in napihnjenosti. Dokazano zmanjšuje krče prebavil, deluje protivnetno, protimikrobno in protivirusno, ter blago pomirja.
Priprava domačega čaja iz poprove mete je preprosta: do dve čajni žlički posušenih listov prelijemo z vročo vodo in pustimo stati približno pet do deset minut. Daljši čas namakanja okrepi intenzivnost okusa, krajši pa zagotovi bolj nežen napitek. Čaj iz mete se uporablja za lajšanje slabe prebave in napenjanja. Zdrobljeni listi mete so sestavni del številnih čajnih mešanic, namenjenih specifičnim prebavnim težavam, kot so: Čaj za pomiritev želodca, Grenki čaj za želodec, Čaj za odvajanje žolča, Čaj proti zvišani želodčni kislini, Čaj proti vetrovom in krčem ter Čaj proti driski.
Poleg čajev se poprova meta uporablja tudi v obliki eteričnega olja, mazil, tinktur ali inhalacij. Eterično olje poprove mete, ki ga je v listih do 4 %, je cenjeno zaradi svežega vonja, hlajenja in občutka regeneracije na koži. Sestavni del je številnih krem, gelov za prhanje, kopalnih soli in ustnih vod. V kulinariki se zaradi svojega intenzivnega, a prijetno hladilnega okusa, pogosto uporablja v sladicah, čokoladah, napitkih, pa tudi v nekaterih slanih jedeh. Sveži listi so priljubljeni v poletnih solatah, osvežilnih napitkih, domačih sirupih ali kot dekoracija na sladicah.
Eterično olje mete se pogosto uporablja kot korigens okusa, dodatek h kopelim, za inhalacije ob prehladih, celjenje ranic ter proti tenzijskemu glavobolu. Za ta namen se uporablja Metin gel, ki se ga vtre na čelo in sence. Eterično olje namreč daje občutek hlajenja na koži, pospešuje prekrvavitev ter sprošča mišice na mestu nanosa in tako lajša bolečine pri glavobolu. Priporočljiv enkratni odmerek za odraslo osebo je 1.5-3g droge (dve do tri čajne žličke), ki jo prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 5-10 minut. Pije se do trikrat dnevno. Priporočen enkratni odmerek za otroke od 4. leta je 1-1,5g droge za pripravo čaja do trikrat dnevno.
Poprova meta v nosečnosti in med dojenjem: Previdnost je ključna
Nekoč je vladalo prepričanje, da je posteljica med nosečnostjo absolutno ščiti plod in da mu nobena snov, ki jo mati zaužije, ne more škoditi. Ta zmotna predstava je bila žalostno ovržena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so nosečnice proti jutranji slabosti uporabljale zdravilo talidomid. Posledica je bila rojstvo ogromnega števila otrok z malformacijami, od katerih jih je le 40 % preživelo. Ta tragična izkušnja je privedla do strožje regulative na področju zdravil, še posebej v času nosečnosti in dojenja.
Zavedanje o potencialnih tveganjih se je razširilo tudi na zdravilne rastline. Čeprav naravne, niso vse rastline varne za uporabo v nosečnosti in med dojenjem. Nekatere rastline, znane kot emenagogi, lahko povzročijo krčenje maternice in potencialno sprožijo splav. Mednje sodijo angelika, krvavi mlečnik, vednozeleni gornik, cimicifuga, efedra, navadni vratič in beli vratič. Prav tako se odsvetuje uporaba rastlin z alkaloidi, kot so jesenski podlesek, gabez, navadni češmin in žajbelj. Tretja skupina, rastline z eteričnimi olji, kot so cipresa, brin in plazeča meta, prav tako ni priporočljiva. Odvajala z antrakinonskimi glikozidi, kot so sena, aloja in krhlika, se prav tako odsvetujejo, saj lahko poleg odvajalnega učinka potencialno spodbujajo maternico in privedejo do prezgodnjega poroda. Rastline, ki domnevno delujejo na hormonski sistem (ginseng, sladki koren, cimicifuga), je prav tako najbolje izogibati.
Pomembno je poudariti, da te omejitve običajno veljajo za večje količine zaužitega izvlečka droge. Skodelica metinega čaja ali dodajanje cimeta v jabolčni zavitek običajno ne predstavlja težav. Težave bi lahko nastopile pri uživanju več kot dveh skodelic dnevno dalj časa.
Kljub temu obstajajo zdravilne rastline, ki so varne in celo priporočljive med nosečnostjo in dojenjem. Mednje sodijo ameriški slamnik za izboljšanje odpornosti, baldrijan za pomirjanje, ingver proti slabosti (pri čemer so študije potrdile varnost standardiziranih izvlečkov), kamilica ob prebavnih težavah, regrat kot vir vitaminov in mineralov, poprova meta ob prebavnih krčih, slabosti ali vetrovih, list maline v ljudski medicini za lajšanje poroda ter laneno seme in seme indijskega trpotca ob zaprtju. Čeprav za nekatere od teh rastlin morda ni obsežnih kliničnih študij, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba ni pokazala škodljivih učinkov. Kljub temu se priporoča, da zaužita količina ne presega dveh skodelic dnevno.
Nekatere rastline so še posebej priporočljive med dojenjem, saj spodbujajo laktacijo, torej tvorbo materinega mleka. V čajnih mešanicah za spodbujanje dojenja so običajno kombinacije različnih zdravilnih rastlin, kot so kumina, sladki komarček, islandski lišaj, melisa, poprova meta, navadni sporiš in majaron. Če imate alergije ali občutljivost na določena zelišča, se je pred uživanjem čajev za dojenje priporočljivo posvetovati s svojim zdravnikom. Pitje čajev za dojenje ni edini način za spodbujanje laktacije; pomembni so tudi pogosto dojenje, dober počitek in uravnotežena prehrana.
V primeru blažjih vnetij sečil med nosečnostjo in dojenjem se lahko uporablja zdravilni čaj iz zlate rozge, ki je znana po svojih diuretičnih lastnostih. Ni poročil o škodljivih učinkih zlate rozge med nosečnostjo in dojenjem.
Zeleni in črni čaji vsebujejo kofein (tein), ki lahko v majhnih koncentracijah vpliva na dojenega otroka in ga ohranja budnega. Zato se priporoča, da se uživanje teh čajev omeji na največ eno skodelico dnevno.
Pomembno je omeniti, da nekateri specifični izdelki, kot je Uroval Urološki čaj, niso primerni za nosečnice in doječe matere. Ta čaj je namenjen odraslim in otrokom, starejšim od 12 let, z omejeno uporabo do 7 dni in ne več kot petkrat letno. Med uporabo se odsvetuje uživanje močno kisle hrane, kislega sadja in sadnih sokov, ki lahko zmanjšajo učinkovitost delovanja. Pri ljudeh z občutljivim želodcem se lahko pojavijo slabost ali bruhanje, v redkih primerih pa tudi alergijske reakcije.
Uporaba pripravkov, ki vsebujejo eterično olje mete, se v času nosečnosti in dojenja odsvetuje, saj pospešujejo prekrvavitev maternice in posledica je lahko krvavitev iz sluznice. Pri otrocih, mlajših od 4 let, se uporaba pripravkov z eteričnim oljem mete odsvetuje, saj mentol lahko sproži krčenje bronhijev in posledično dušenje. Ob uživanju zdravilnega čaja mete med nosečnostjo in dojenjem ni poročil o škodljivih učinkih. Vendar se odsvetuje vsakodnevno pitje čaja kot napitka za žejo. Pri osebah z gastro-ezofagalno refluksno boleznijo (GERB), se lahko stanje poslabša. Mentol iz eteričnega olja mete lahko vpliva na krvne koncentracije nekaterih zdravil za zniževanje holesterola (simvastatin) ter nekaterih zdravil, ki zavirajo imunski sistem (ciklosporin). Bolniki z žolčnimi kamni in obolenji žolčnih poti naj se pred uporabo posvetujejo z zdravnikom.
Dojenje in izzivi pri zagotavljanju zadostne količine mleka
Vprašanje zagotavljanja zadostne količine mleka pri dojenju je pogosto vir skrbi za mlade mamice. Ena izmed sogovornic, Janez, je po mastitisu opazila zmanjšanje količine mleka. Pred mastitisom je njena hčerka pila od 40/50-70/80 ml na obrok iz desne dojke, kjer je nastal mastitis, na levi dojki pa je imela vedno premalo za en obrok, zato je dodajala še iz desne. Po mastitisu pa komaj spraskata za 40 ml iz obeh dojk v popoldanskih urah, zjutraj je mleka nekoliko več. Kljub temu, da je deklica včasih po obroku jokala zaradi krčev, je spremljala polulane in pokakane pleničke, ki so bile ob previjanju vedno mokre. Dvakrat je zvečer dala dodatek, da so se prsi malo napolnile za ponoči. Zanima jo, ali se količina mleka poveča tudi, če otrok sesa bolj za cartanje, ali mora vleči "v prazno", da se bo količina mleka povečala. Verjame, da se bo z vztrajanjem in pogostim pristavljanjem spet vzpostavilo dovolj mleka. Sprašuje se tudi, ali stres in pretirana skrb glede dojenja vplivata na količino mleka. Želi si ponovno vzpostaviti popolno dojenje, ker ji je to lepo, praktično in za otroka najboljše.
Druga sogovornica, Greta, je nabavila SNS sistem in ima vprašanje glede izčrpavanja mleka po maratonskih podojih, ki pri njej trajajo tudi po dve uri, po njih pa mali ne zaspi, tako da ima z njim ves čas veliko dela. Sama si je do sedaj mleko izčrpavala in otrok ga je prejemal po flaški, zdaj pa je to ukinila in jo skrbi, da bi mleko izgubila, ker otrok dojke ne sprazni popolnoma.
Janez odgovarja, da pri njih ni bilo situacije, da bi mleko po podojih ostajalo v dojkah. Ko so začeli z SNS-om, je bil otrok tako stimuliran k pitju (zaradi nadomestnega ali načrpanega mleka, ki je hkrati pritekalo iz SNS), da je izpraznil obe dojki. Sprva so v SNS dajali tudi načrpano mleko, ker je bil otrok še prešibak, da bi ga sam izsesal iz dojke. Janez sicer ne ve, ali je izpraznjenost dojke bistven faktor za izgubo mleka, a svetuje, naj Greta poizkusi vsaj sprva preostanek mleka po dojenju izčrpati in ga shraniti do naslednjega podoja, ter mu ga takrat dati v SNS. Tako bo otrok stimuliran z načrpanim mlekom k pitju, hkrati pa bo sesal iz dojke in s tem razvijal tvorbo mleka ter svojo sesalno spretnost.
Mojca, svetovalka, pojasnjuje Greti, da je odvisno, kaj se dogaja pri dolgih večurnih podojih. Če otrok vmes večkrat aktivno vleče in vidimo, da mleko požira, seveda bo več umirjanja na dojki. Vse je odvisno od tega, kako otrok polni pleničke, kako gre njegova teža, ali je na spodnji meji v zadnjih tednih, ali je preveč zaspan in je rabil dohranjevanje, ali lahko napiše, koliko dodatka po SNS, koliko izčrpanega mleka v 24 urah in koliko časa se aktivno doji prek dneva (število podojev, čas požiranja mleka). Vsaka situacija je lahko drugačna in jo je treba pogledati posebej. Dojke ni mogoče prazniti do konca, ker mleko nastaja ves čas. Lahko pa se otrok doji dovolj aktivno in požira dobro ali pa tudi ne.
Greta nato pojasni, da otrok pridno polni pleničke. Teža napreduje okoli 20g na dan, toliko že od začetka. Otrok je vse prej kot zaspan, samo vleče ne dovolj dobro. Dokler "samo teče" požira, potem se mu pa kar nekako ne da. Podoji se približno eno tretjino, ostalo je načrpano in dodatek. Od tega je približno ena tretjina dodatka in ostalo načrpano. Greta meni, da bi lahko bilo celo dovolj njenega mleka, če bi se mali malo bolj potrudil, a ne ve, zakaj se mu ne da potegniti. Od najnižje teže je otrok v sedmih tednih pridobil 1 kg.
Mojca nadaljuje, da je tipično, da otrok sesa aktivno, dokler mleko dobro priteka, torej po sesalnem refleksu, ko se mleko sprosti po vodih. To je ponavadi pri 2-mesečniku kar tam nekje 15-20 minut na eni dojki, če je otrok zelo hiter lahko manj, če je počasnelček, pa lahko tudi dosti več. Pomembno je, da opazujemo požiranje. Ko otrok sesanje upočasni in nič več ne požira aktivno oz. le tu in tam malo, večinoma pa seslja in počiva, je čas, da ponudimo drugo dojko. Če je čas dojenja na eni dojki kratek, lahko izvajamo tudi kompresijo, torej stiskamo dojko, da dobi še nekaj mleka z materino pomočjo. Sprašuje, koliko časa pri Greti traja aktivno požiranje mleka, torej da vidi, da dobro pije in požira. Otrok nikoli ne more popiti vsega mleka, kajti tvorba je nenehna, važno bi bilo, da popije večino razpoložljivega mleka in dobro napreduje.
Na Gretino vprašanje, ali je otrok lenobica, ker ko konča z aktivnim požiranjem (okoli 10 minut), če stisne dojko, še vedno mleko brizgne iz nje, Mojca odgovori, da je to običajen pojav. Rešitev je lahko druga dojka ali večkratno menjanje strani. Grete sprašuje, ali dodaja zdaj prek SNS ali kako drugače, kako pogosto pa lahko podoji v 24 urah. Morda bi lahko povečali število podojev? Napredovanje je primerno, dodatek bi ob povečanem številu podojev zniževali zelo postopoma. Težo lahko merite ob tem tedensko, dnevno je lahko v tej starosti kar nekaj nepričakovanih nihanj.
Greta nato pove, da aktivno požira ene 10 minut, a ko konča, če stisne dojko, še vedno mleko brizgne iz nje. Torej mu ne zmanjka, ampak je le lenobica. Dojita se ene šestkrat dnevno in en podoj traja približno eno uro, v tem času mu tudi doda prek SNS. Trenutno ima še razpokane bradavice, tako da ima težave še s tem. Maže jih z lanolinom in antibiotikom.
Mojca pojasni, da je aktivno sesanje in požiranje kakih 10 minut kar pričakovano. Če je tedaj sesanje res aktivno, torej da otrok požira skoraj vsak poteg, vmes pa le tu in tam par sekund pavzice, da si oddahne, je to to. Morda bo to laže tudi za bradavice, saj večina poškodb nastane, ko otrok zaradi težav s pristavljanjem, ki so ponavadi večje proti koncu podoja, ko otrok morda seslja dojko, mu malo zleze ven in grabi bradavico ipd. Svetuje, naj maže še naprej, vendar pazi, da bo bradavica čim globlje, otrok pa čim bolj prisesan na kolobar, zažet v dojko. Če pravilno stisnete, lahko vedno dobite kapljice ali curek mleka, to je samo znak, da mleka nikoli ne zmanjka in da je tvorba nenehna. Pomembno je, da otrok popije večino razpoložljivega mleka, če pa že zelo redko požira ali skoraj nič, pa je ustrezno, da ponudimo tudi drugo dojko in da otrok hitreje pride do več razpoložljivega mleka. Večje število podojev je tudi spodbuda za dojki, saj sporočamo, da se mleko hitreje porablja in da naj bo tvorba hitrejša.
Urška je vprašala Janeza glede Fieno greco sirupa, ki ga je dobila v lekarni, in ali ga lahko kombinira z globulami. Zanima jo, koliko je sirup pripomogel k nastajanju mleka pri njegovi punci, ali obstajajo kakšne omejitve glede uživanja s hrano in ali mora miniti med jemanjem homeopatskih zdravil in druge hrane vsaj polurni premor. Vprašala je tudi, ali naj kave sploh ne pije med jemanjem teh zdravil.
Janez odgovori, da sirupa, ki ga omenja Urška, niso jemali (niso niti vedeli zanj). Verjetno ga lahko brez problema jemlje ne glede na globule. Pri homeopatskih zdravilih je splošno priporočilo, da naj bi se jih jemalo najmanj eno uro po jedi oz. najmanj 15 minut pred jedjo, da se izboljša absorpcija. Kavo in kamiličen ali metin čaj se odsvetuje med jemanjem homeopatskih zdravil, ker naj bi izničili njihov učinek. Pri njih so dobili občutek, da so ti homeopatski preparati v kombinaciji s čajem za dojenje kar delovali. Sicer ni bilo neke hude revolucije, ko jih je začasno nehala jemati, a sta dobila vtis, da se je tvorba mleka nekoliko zmanjšala med prenehanjem, zato jih je ponovno začela jemati dokler ni nehala dojiti oz. je šlo dojenje že proti koncu. Uspeh je odvisen tudi od posameznika - pri nekaterih deluje bolj pri nekaterih pa manj (ali pa sploh ne). Vsekakor je pa smiselno vztrajati vsaj kakšen teden ali dva, da se opazi kakšen učinek.
Urška nato pove, da misli, da tudi njej pomagajo ti preparati. Mogoče vpliva pozitivno na psiho, pa je tudi mleka dovolj. Za zdaj se polno doji njena punca in upa, da bodo zdržali vsaj 6 mesecev. Sirup je dobra zadeva, so ji ga pa zmešali v lekarni in rekli, da se obnese bolj kot čaj. Zasledila je, da je v vseh čajih za dojenje poprova meta. Sprašuje, ali je to enaka kot navadna meta, in če ja, potem teh čajev za dojenje ni priporočljivo piti, ali pa je te količine tako malo, da ne izniči učinka homeopatskih zdravil.
Janez Urški odgovori, da je kar nekaj čajev brez poprove mete. Na primer od Welede, Nestleja (Altee) in od Alnature (mešanica koromača, kumine, janeža) in še kakšen bi se našel. Vsi ti so ekološko pridelani, kar je tako ali tako edina smiselna opcija, da se otroka ne zastruplja po nepotrebnem. Veseli ga, da je prišlo do izboljšanja tvorbe mleka! Četudi bi bilo le psihološkega izvora, je cilj dosežen.
Poprova meta (Mentha Piperita) je križanec med vodno meto (Mentha aquatica) in navadno meto (Mentha spicata). Gre za eno najpogosteje uporabljenih aromatičnih rastlin, ki svojo priljubljenost dolguje izrazitemu vonju, osvežujočemu okusu ter široki uporabnosti v kulinariki, zeliščarstvu in kozmetiki. Zelnata trajnica z značilnimi suličastimi listi in vijoličnimi socvetji zraste do višine približno 60 centimetrov. Najpogosteje jo najdemo na vlažnih in sončnih legah, kjer se hitro razraste s podzemnimi poganjki. Njen vonj in okus sta posledica vsebnosti eteričnih olj, zlasti mentola, ki daje meti prepoznaven hladilen učinek. Vrtna poprova meta je tudi zelo hvaležna rastlina za domače vrtičkarje. Hitro raste, je odporna in ob ustreznem obrezovanju nudi bogato žetev listov skozi celo sezono. Ker se zlahka širi, jo je priporočljivo gojiti v loncih ali omejenih gredicah. V zeliščni tradiciji se listi poprove mete uporabljajo tako sveži kot posušeni. Zelo pogosta je uporaba v obliki čaja, ki je znan po svoji osvežilnosti in prijetnem vonju. Pripravljen je iz posušenih ali svežih listov, prelitih z vročo vodo. Poparek ima značilno svetlo zeleno barvo in osvežilen okus. Poleg čajev se poprova meta pogosto uporablja tudi v obliki eteričnega olja, mazil, tinktur ali inhalacij. V naravni kozmetiki je njeno eterično olje cenjeno zaradi svežega vonja, hlajenja in občutka regeneracije, ki ga pušča na koži. Zaradi teh lastnosti je sestavni del številnih krem, gelov za prhanje, kopalnih soli in ustnih vod. Poprova meta ima tudi v kulinariki posebno mesto. Zaradi svojega intenzivnega, a prijetno hladilnega okusa, se pogosto uporablja v sladicah, čokoladah, napitkih, pa tudi v nekaterih slanih jedeh. Sveži listi so priljubljeni v poletnih solatah, osvežilnih napitkih, domačih sirupih ali kot dekoracija na sladicah. V toplih napitkih, kot so čaji ali vroča čokolada, pa dodajo aromatično globino. Pri pripravi domačega čaja iz poprove mete zadostujeta do dve čajni žlički posušenih listov, ki ju prelijemo z vročo vodo in pustimo stati približno pet do deset minut. Daljši čas namakanja bo okrepil intenzivnost okusa, medtem ko po krajšem namakanju dobimo bolj nežen napitek. Poprova meta je sicer rastlina, ki jo številni uporabljajo redno in z veseljem, a je kljub temu priporočljivo nekaj previdnosti.