Porod in skrb za novorojenčka predstavljata eno najpomembnejših in najzahtevnejših obdobij v življenju posameznika ali para. Način, kako družba in država podpirata starše v tem prehodnem obdobju, se bistveno razlikuje po svetu. Od zdravstvene oskrbe med nosečnostjo in porodom do dolžine in finančne podpore med starševskim dopustom, vsaka država sledi svojim principom in prioritetam. V tem članku bomo raziskali, kako se prakse porodništva in podpore staršem razlikujejo v izbranih državah, s poudarkom na izkušnjah Slovencev, ki živijo v tujini.
Islandija: Odgovornost za nosečnico in novorojenčka na podeželju
Na Islandiji, državi, ki jo zaznamujejo redka poseljenost in velike razdalje, se porodništvo prilagaja specifičnim geografskim razmeram. Mojca Dominiković, ki živi v mestu Höfn, približno uro letenja oddaljenem od prestolnice Reykjavika, pripoveduje o svoji izkušnji. Za vse pomembnejše ginekološke preglede in celo za sam porod se je morala z letalom odpraviti v prestolnico. Medtem ko se vsi ostali pregledi opravijo pod okriljem babice, je srečanje z ginekologom med nosečnostjo in porodom za ženske na podeželju redkost.
Islandski pristop k nosečnosti in porodu je sproščen; manj se poudarjajo meritve ploda, prav tako ni običajno, da bi dojenčka takoj po rojstvu temeljito pregledali ali stehtali. Mojca dodaja, da so dojenčka, ki se jima je rodil, tehtali šele štiri ure po porodu. Porodne sobe so pogosto opremljene za vodne porode, babice pa so usposobljene tudi za akupunkturo, kar nakazuje na holističen pristop k porodu.
Posebnost islandskega sistema je obvezna selitev nosečnic, ki živijo na podeželju, v prestolnico 14 dni pred predvidenim porodnim rokom. Te se namestijo v sindikalna stanovanja. Če nosečnost poteka brez zapletov, ženske že v 24 urah po porodu odidejo domov. Daljše bivanje v porodnišnici bi lahko vplivalo na domačo nego, saj babica nosečnico obiskuje dvakrat ali trikrat dnevno v prvih petih dneh po porodu. Islandci namreč močno zagovarjajo zgodnje spoznavanje in celjenje matere in otroka v domačem okolju. Za tiste, ki si želijo ostati dlje, obstaja možnost bivanja v bolnišničnem hotelu, ki se nahaja nasproti porodnišnice.
Kar zadeva starševski dopust, so Islandci dosledni v njegovi delitvi. Starševski dopust v trajanju šestih mesecev pripada materi in šest mesecev očetu, kar pomeni strogo delitev med oba starša. V pediatričnih priporočilih se razlikujejo od Slovenije, saj dojenčke dosledno polagajo na hrbet, pri čiščenju spolovila pa se držijo navodila, da se kožice ne dotikajo.
Švica: Visoki stroški vrtca kot ovira za zaposlitev žensk
Žiga Tručl, matematik, ki z ženo ginekologinjo in dvema hčerkama že sedem let živi v Zürichu, največjem švicarskem mestu, opisuje izzive starševstva v Švici. Posebej izpostavlja visoke stroške vrtcev, ki so lahko za en dan višji od celomesečnega varstva v Sloveniji. Švicarski sistem uvajanja otrok v vrtec je šesttedenski, s postopnim ločevanjem otroka od staršev.
Žiga poudarja, da se starševske pravice in dolžnosti lahko razlikujejo že znotraj posameznih kantonov. Visoki stroški predšolske vzgoje so ključni razlog, da se veliko Švicark odloči ostati doma z otroki. Po njegovi oceni približno dve tretjini Švicark ni zaposlenih za polni delovni čas, saj bi stroški vrtca lahko pogoltnili celotno plačo. V takšnih razmerah se postavlja vprašanje smiselnosti preživljanja časa z otrokom, ko finančna razlika ni bistvena. Dnevne tarife za vrtec na obrobju Züricha znašajo 185 švicarskih frankov (CHF) za otroke do 18. meseca starosti in 160 CHF za starejše. V primeru otrokove bolezni, kolektivnega dopusta ali praznikov povračila ni; plačuje se pavšal za cel mesec, kar pomeni, da tudi če otrok obiskuje vrtec le tri dni na teden, se obračuna pavšal v višini dvanajstih dnevnih tarif.
Večina mater se v službo vrne že pred otrokovim prvim rojstnim dnevom, pri čemer koristijo redni ali neplačani dopust, ki traja do otrokovega šestega ali devetega meseca starosti, odvisno od razumevanja delodajalca. Švica ne nudi nagrad za rojstvo otroka, saj je naravni prirast prebivalstva dovolj velik. Žiga meni, da je Švica družini "neprijazna" zaradi slabega razmerja med poklicnim in zasebnim življenjem, še posebej na področju zdravstva. Kljub temu pa se družina zaradi lastne povezanosti v prostem času dobro počuti.
Primerjava nosečnosti v Švici z nosečnostjo v Sloveniji ne pokaže bistvenih razlik, saj se njegova žena, kot ginekologinja, s to temo ukvarja vsakodnevno.
Združene države Amerike: Zapletenost zavarovanj in kratki porodniški dopusti
Klara Bojanovič Machado, biološka znanstvenica, ki z možem in tremi otroki živi v Seattlu, opisuje zapletenost zdravstvenega zavarovanja in kratke porodniške dopuste v ZDA. V ZDA je skrb za nosečnico in mlado mamico velik izziv že zaradi različnih zavarovanj in polic. Porodniški dopust običajno traja največ 18 tednov, pri čemer večina zveznih držav ne nudi plačanega porodniškega dopusta. Ta se imenuje "disability" (nezmožnost) in je primerljiv z okrevanjem po operaciji. Po tem lahko sledi še "bonding leave" (povezovalni ali spoznavni dopust), ki ga lahko koristita oba starša.
Ključni dejavnik pri stroških poroda je zavarovalna premija. Brez zavarovanja so stroški izjemno visoki, sistem pa tako zapleten, da ga je kot tujka spoznavala več let. Dejavniki, ki vplivajo na ceno poroda, vključujejo zvezno državo, kjer poteka porod, ter ali je porod v mestu ali na podeželju. Kalifornija in Washington sta dragi državi, zato se nekatere tujke, ki želijo državljanstvo, raje odločijo za porod v cenejših zveznih državah. Cene se gibljejo okoli 20.000 dolarjev za običajen vaginalni porod do več kot 100.000 dolarjev za carski rez. Delež, ki ga plača porodnica, je odvisen od zavarovalne police. Klara je imela pri zadnjih dveh porodih kritje vseh stroškov bolnišnične oskrbe zaradi visoke mesečne oziroma letne premije.
Po carskem rezu porodnice običajno ostanejo v bolnišnici 48 ur, prvorodke pa dve noči. Kljub temu pa priporočajo odhod domov že po 24 urah. Veliko žensk se na delo vrne že po šestih tednih, nekatere zvezne države pa omogočajo od 12 do 18 tednov dopusta. Klara meni, da je Seattle ena boljših lokacij za kakovostno družinsko življenje na severozahodu ZDA. Kljub temu, da nimajo bližnjih sorodnikov, preživijo veliko časa skupaj.
Avstrija: Zaščita nosečnic in omejena nega bolnega otroka
Maša Mlakar Plemeniti, ki z družino živi v kraju Wildon, blizu Maribora, opisuje pogoje v Avstriji. Poudarja, da so v Avstriji nosečnice zelo zaščitene z zakoni, med drugim pred odpovedjo in s prepovedjo nočnega dela od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Nosečnost je potrebno sporočiti do 12. tedna.
Dolžina porodniškega dopusta je odvisna od dogovora med porodnico in delodajalcem ter je drugače financirana kot v Sloveniji. Maša ga je podaljšala na 18 mesecev z dogovorom o "izobraževalni porodniški", med katero je obiskovala tečaj nemščine, kar ji je omogočilo, da je dlje ostala doma, vse do vstopa hčerke v jasli.
Življenje v Avstriji je družini prijazno, vendar je velik minus pravica do nege bolnega otroka. Zakonsko pripada en teden nege na otroka letno, z dodatnim tednom v primeru ponovitve bolezni, kar pomeni največ dva tedna na leto za otroke do 12. leta starosti. Vse dodatno je neplačani dopust. Maša je imela srečo, da je lahko prilagodila svoj delovni čas in da sta se z možem izmenjevala pri negi, prav tako pa imajo v bližini babico.
Maša trenutno prejema otroški dodatek v višini 209 evrov, kar skoraj v celoti pokrije stroške vrtca, za prehrano pa še nekoliko doplačata.
Primerjava držav glede starševskega dopusta in stroškov poroda
Podatki iz različnih poročil in raziskav razkrivajo velike razlike v podpori staršem po svetu. Mednarodna organizacija dela (ILO) postavlja minimalni standard za porodniški dopust na 14 tednov, kar pa številne države presegajo.
Dolžina in financiranje starševskega dopusta
Nekatere države, kot so Rusija, Estonija in Uzbekistan, ponujajo zelo dolge porodniške dopuste, ki lahko trajajo do treh let. Vendar pa je finančna podpora v teh primerih pogosto vezana na začetno obdobje, medtem ko se kasneje zniža ali popolnoma izostane. Norveška in Nemčija nudita daljše obdobje plačanega dopusta, pri čemer Norveška poudarja vključenost očetov z namenjenimi desetimi tedni očetovskega dopusta.
Slovenija s 105 dnevi porodniškega dopusta in dodatnih 260 dni dopusta za nego in varstvo otroka spada med države z ugodno ureditvijo, še posebej v primerjavi z ZDA. V ZDA materam po zakonu ne pripada plačan porodniški dopust, čeprav nekatere zvezne države in podjetja nudijo določene oblike podpore. To je edinstven primer med razvitimi državami, kar pogosto vodi v kritike in označuje ZDA kot eno najslabših držav za novopečene starše.
Stroški poroda
Stroški poroda se po svetu močno razlikujejo. V ZDA je porod lahko izjemno drag, s cenami, ki segajo v desettisoče dolarjev, pri čemer zavarovalne police igrajo ključno vlogo. V Sloveniji stroške poroda v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Porodnice lahko sicer izkoristijo tudi nadstandardne storitve, kot so bivanje v zasebni sobi ali porod z izbrano babico, ki pa so samoplačniške, vendar relativno dostopne.
V drugih evropskih državah, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, so stroški poroda bistveno nižji kot v ZDA, čeprav se lahko razlikujejo glede na vrsto poroda in morebitne zaplete. V Kanadi in Veliki Britaniji so cene za vaginalni porod brez zapletov okoli 2.700 oziroma 2.000 evrov. Japonska in Singapur pa predstavljata zgornji konec lestvice, kjer so stroški poroda lahko izjemno visoki.
Pediatrična priporočila in splošni trendi
Razlike v pediatričnih priporočilih, kot je polaganje dojenčkov na hrbet na Islandiji, ali specifična navodila glede nege spolovila, odražajo različne pristope k zgodnji negi otroka. Evropsko poročilo Europeristat 2018 osvetljuje stanje nosečnosti, poroda in zdravja novorojenčkov v evropskih državah, pri čemer izpostavlja razlike v deležu carskih rezov, prezgodnjih porodov in perinatalne umrljivosti. Zmanjševanje rodnosti v mnogih državah spodbuja boljše poskrbljeno za družine, kar se odraža v ugodnostih, kot so otroški dodatki in darila ob rojstvu otroka.
Medtem ko nekatere države spodbujajo očete k aktivnejšemu sodelovanju pri negi otroka z dodelitvijo očetovskega dopusta, kot je to v Norveški, druge države, kot so ZDA, izkazujejo počasno prilagajanje na področju starševskih pravic. Skupna slika kaže na nenehno prizadevanje držav za iskanje ravnovesja med podporo staršem, ekonomskimi realnostmi in družbenimi pričakovanji.