Nosečnost je obdobje izjemnih sprememb, ki prinaša s seboj tako veselje kot tudi številne skrbi. Pogosto se pojavljajo vprašanja glede telesnih sprememb, zdravja ploda in samega poteka poroda. V tem članku bomo raziskali nekatere izmed teh vprašanj, ki so se pojavila v komunikaciji med nosečnico in specialistom ginekologije in porodništva, mag. Stanetom Pušenjakom, dr. med. Osredotočili se bomo na teme, kot so prezgodnji porod, skrb za vaginalno floro, vrednosti hemoglobina, potek CTG pregleda ter priprave na porod.
Grožnja prezgodnjega poroda in pomirjujoče novice
V 35. tednu nosečnosti se je nosečnici ginekologinja ob vaginalnem pregledu odločila za oceno stanja materničnega vratu. Ugotovila je, da se maternični vrat že nekoliko odpira, kar je vodilo do sklepa o grozečem prezgodnjem porodu. V tem času je bila tudi ugotovljena prisotnost drobnega hematoma na mali sramni ustnici (0,5 mm) ter obilen bel, gost izcedek v nožnici. Ginekologinja je ocenila, da bo porod zagotovo v roku dveh tednov, torej pred predvidenim datumom 12. julija 2022.
Vendar pa je strokovno mnenje mag. Staneta Pušenjaka ponudilo drugačen pogled na situacijo. Poudaril je, da porod po 34. tednu nosečnosti dandanes ne predstavlja več večjega problema. Če se porod začne spontano po tem tednu, ga ni več mogoče obravnavati kot izrazito prezgodnjega. Otroci, rojeni po 34. tednu, imajo zelo redko resne težave, razen morda začasnih težav z regulacijo telesne temperature po rojstvu.
Prav tako je Pušenjak pojasnil, da se ocena materničnega vratu v tretjem trimesečju nosečnosti ne sme primerjati z zgodnejšimi obdobjih. Maternični vrat se lahko fiziološko krajša skozi celotno tretje trimesečje in je lahko povsem zglajen ter odprt 2 cm ali več že tedne pred začetkom poroda. Zato ugotovitve nosečničine ginekologinje niso nujno znak, da bo porod nastopil v naslednjih dveh tednih. Tudi če bi do poroda prišlo, ni razloga za pretirane skrbi. V takšnih primerih, kot je navedel Pušenjak, pogosto niso potrebne nikakršne intervencije, kot so progesteronske vaginalete. Ključno je, da se materničnemu vratu pusti, da opravlja svojo funkcijo brez nepotrebnih posegov.
Skrb za vaginalno floro in možne posledice
Po pregledu je nosečnica opazila rahlo krvavitev iz nožnice, ki je kmalu prenehala. Domnevala je, da je to posledica vaginalnega pregleda. Na spletu pa je zasledila informacijo, da lahko vaginalna sonda povzroči vnos bakterij iz nožničnega vhoda, kar lahko vodi v bakterijsko vaginozo. To je sprožilo skrb glede možnih posledic za otroka, še posebej v luči odpiranja materničnega vratu.
Mag. Pušenjak je pojasnil, da pravilno izveden vaginalni pregled z ustrezno zaščiteno sondo (s sterilnim pokrivalom, kot je kondom ali rokavica) ne spreminja bistveno bakterijske flore v nožnici. Za razliko od tega bi lahko spolni odnosi vplivali na ravnovesje bakterijske flore. Bakterijska vaginoza pa običajno ni posledica enega samega dogodka, temveč je povezana z bolj kompleksnimi dejavniki, kot so nepravilnosti v življenjskih navadah, spolni odnosi in drugi vzroki. Krvavitev po pregledu je bila najverjetneje res le posledica posega.
Nosečnica je izrazila nadaljnjo skrb glede ustrezne zaščite vaginalne sonde med pregledi, saj ni bila prepričana, ali so bile sonde vedno ustrezno zaščitene ali le razkužene. Pušenjak je potrdil, da se pri UZ pregledih sicer vedno uporabljajo sterilna pokrivala, kot so za sonde izdelani kondomi ali sterilne rokavice.
Nekaj tednov kasneje, v 36. tednu nosečnosti, je bila nosečnica ponovno na pregledu, kjer so ji odvzeli bris na streptokok B. Ginekologinja je pojasnila, da bo bris pokazal prisotnost vseh bakterij, vključno z morebitno bakterijsko vaginozo. Nosečnica je bila presenečena, ko je morala sama odnesti bris na mikrobiološki inštitut, kar se ji je zdelo nenavadno in drago (plačala je 70 evrov). Skrbelo jo je tudi, ali se lahko bakterije v vročini, v kateri je bil bris prenašan, "sparile".
Prav tako jo je zmedla navedba, da je na rezultat brisa treba čakati 7-10 dni, in kaj se zgodi, če rodi pred tem. Pušenjak je opisal postopek transporta brisa na mikrobiološki inštitut kot "tragikomičen" in poudaril, da bi moral biti ta postopek urejen drugače s strani ginekologa. Cena brisa se mu je zdela visoka, saj naj bi bil na nekaterih klinikah cenejši in brez dodatnih poti za pacientko.
Hemoglobin, popkovnica in priprave na porod
Poleg skrbi glede vaginalne flore, je nosečnica izrazila zaskrbljenost glede vrednosti hemoglobina. Ugotovljeno je bilo, da je bil njen hemoglobin 108 g/L, kasneje pa 109 g/L. Ginekologinja ji je predpisala dodatek železa (Tordyferon 80 mg, 2 tableti dnevno), čeprav je nosečnica že jemala folno kislino z 14 mg železa. Lekarnarka je namreč predlagala, da bi nosečnica lahko jemala le eno tableto na dan ali eno tableto na dva dni.
Mag. Pušenjak je pojasnil, da je zaželena vrednost hemoglobina v času poroda nad 110 g/L, zato je vrednost 109 g/L ni bistveno nižja. Priporočil je jemanje Tardifrerona v odmerku 1 tablete na dan ali 1 tablete vsaka dva dni, saj se večje količine železa ne morejo toliko absorbirati.
Železo v prenatalnem vitaminu: dobra ali slaba ideja?
Nosečnico je zmedla tudi izjava ginekologinje glede popkovnice, da se je ne pregleduje, ker bi bila nosečnica sicer preveč prestrašena. Pušenjak je pojasnil, da otrok v maternici ne diha v klasičnem smislu, temveč pridobiva kisik preko popkovnice iz posteljice. Zato se ne more zadušiti zaradi ovitosti popkovnice. Morebitna ovitost popkovnice ne bo imela negativnih posledic za plod.
V zvezi s samim porodom je ginekologinja nenehno odpirala temo, kako nosečnica planira roditi, čeprav je nosečnica izrazila željo po naravnem porodu. Ginekologinja je omenjala različne metode lajšanja bolečin, kot so epiduralna analgezija, Ultiva (remifentanyl), Dolantin (narkotik) in dušikov oksidul (smejalni plin). Nosečnica ni želela epiduralne ali smejalnega plina. Zaskrbljena je bila, ali jo bodo v porodnišnici prisilili v te posege in kakšne so alternativne možnosti.
Pušenjak je potrdil, da se nobena od omenjenih metod lajšanja bolečin ne daje, če si jih porodnica ne želi. Vse so varne, če se nanje odločijo, ko je to potrebno. Prav tako je ginekologinja odpirala temo o obisku pri kliničnem psihologu in poporodni depresiji, kar je nosečnica dojemala kot poskus ustrahovanja. Pušenjak se je strinjal, da ni razloga za obisk psihologa, če nosečnica nima simptomov duševne stiske ali strahu pred porodom.
Pomembno vprašanje je bilo tudi sodelovanje partnerja pri porodu. Pušenjak je zagotovil, da je partner lahko pri porodu v vsakem primeru, ne glede na obisk v šoli za starše, čeprav je prisotnost v šoli za starše nekoliko cenejša.
Pogovor o CTG pregledu in drugih vprašanjih
V zadnjem dnevu 38. tedna nosečnosti je bil CTG pregled nenavaden. Sestra je opazila, da merjenje ni bilo ustrezno, verjetno zaradi spanja ploda. Kljub podaljšanemu merjenju in poskusu prebujanja ploda, rezultat ni bil zadovoljiv. Ginekologinja je opravila UZ pregled, kjer je bila srčna frekvenca 151, plodovnice pa 17 (kar je več kot pri prejšnjem pregledu, ko je bilo 13). Nosečnica je poročala o bistveno manj intenzivnih gibih otroka, kar naj bi bilo normalno.
Ginekologinja je predlagala ponovni CTG pregled naslednje jutro in če bo rezultat še vedno neustrezen, bo nosečnico poslala v porodnišnico. Pušenjak je pojasnil, da če bi bil CTG res problematičen, bi nosečnico poslali neposredno v porodnišnico. Standardno merjenje CTG traja 20 minut, če pa ni dovolj akceleracij, se podaljša na 40 minut. Če je problem le spanje ploda, se CTG v naslednjih 20 minutah zagotovo reaktivira. Omenil je tudi, da popadkov ne iščemo na CTG zapisu, temveč jih nosečnica čuti sama.
V eni izmed tem je bila omenjena tudi skrb glede visokega krvnega tlaka v nosečnosti in njegovih posledic za plod ter zgodnji porod. Pušenjak je pojasnil, da takšnih podatkov v laično predelani obliki sicer ne pozna, vendar pa je edino res učinkovito zdravljenje hipertenzivnih obolenj v nosečnosti prekinitev nosečnosti.
Vprašanja glede možnosti ponovne zanositve po porodu so se pojavila večkrat. Pušenjak je pojasnil, da je zanositev do 6 tednov po porodu, še posebej pri doječih materah, skoraj nemogoča zaradi izločanja hormonov posteljice in delovanja prolaktina, ki zavira ovulacijo. Priporočil je test nosečnosti 14 dni, še bolje pa 3 tedne po spolnem odnosu.
Odločitev o načinu poroda po prvem carskem rezu
Simona, ki jo je čakal rojstvo drugega otroka, je imela izkušnjo prvega poroda s carskim rezom. Kljub temu si je želela naravnega poroda, vendar jo je skrbela napoved babice in zdravnika, da jo bo pri drugem porodu ponovno čakal carski rez. Pušenjak je pojasnil, da naravni porod po enkratnem carskem rezu ni prepovedan, če ni kontraindikacij in če se pričakuje uspeh. Za natančnejšo oceno bi potreboval več podatkov o preteklem porodu, kot so starost, višina, teža, vzrok za carski rez, teža in obseg glavice otroka.
Lucija, stara 31 let, je imela prvi porod zaradi kefalopelvina disproporca (nesorazmerje med obsegom glavice in porodno potjo) končan s carskim rezom. Otrok je imel obseg glavice 33 cm pri teži 2900 g. Pušenjak je menil, da je takšna diagnoza pri podpovprečni teži otroka redka in lahko kaže na ozke boke nosečnice ali na "trdo" glavico ploda, ki se ni prilagajala porodni poti. Če naslednji plod ne bo bistveno težji (ne več kot 3500 g), bi bilo vredno poskusiti naravni porod. Odločitev o načinu anestezije pri morebitnem carskem rezu pa prepusti anestezistu in dogovoru med nosečnico in anestezistom.
Tudi druga nosečnica, stara 32 let, s težo 90 kg in razliko dveh let in pol med porodoma, je imela prvi porod končan s carskim rezom zaradi KPD in fetalnega distresa. Otrok je bil težak 3,4 kg z obsegom glavice 36,5 cm. Po dveh dneh sprožanja poroda z umetnimi popadki in predrto plodovnico, so jo odpeljali na carski rez. Pušenjak je omenil, da se KPD lahko ponovi v okoli 50 % primerov, medtem ko se fetalni distres ponavlja le slučajno.
Nosečnost je kompleksno obdobje, ki prinaša številna vprašanja in skrbi. Z dobrimi informacijami in strokovnim nasvetom pa je mogoče te izzive premagovati z večjo gotovostjo in mirnostjo.