Porodniški dopust in nadomestilo sta ključni pravici, ki zanimata številne bodoče podjetnice. Če razmišljate o odprtju s.p. in vas skrbi, kako bo nosečnost vplivala na vaše poslovanje, ste na pravem mestu. V tem članku vam strokovno in pregledno predstavljamo vse ključne informacije o tem, kako je v Sloveniji urejen porodniški dopust in nadomestilo za samostojne podjetnice.
Kaj je porodniški dopust in kdo ga lahko uveljavlja?
Porodniški dopust je zakonsko določena pravica, ki materam omogoča prenehanje opravljanja dela za določeno obdobje po porodu, namenjeno negi in varstvu novorojenčka. V Sloveniji ta dopust traja 105 dni in se začne 28 dni pred predvidenim rokom poroda. V tem času podjetnica ne sme opravljati dela. Ključno je, da za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta in nadomestila mora biti samostojna podjetnica ustrezno zavarovana. To pomeni, da je dan pred začetkom porodniškega dopusta vključena v obvezno socialno zavarovanje.
Prijava na porodniški dopust in nadomestilo
Za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta in nadomestila je nujno pravočasno oddati vlogo na pristojnem centru za socialno delo. Vlogo je treba oddati najkasneje dan pred začetkom dopusta, najhitreje pa 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Če podjetnica z oddajo vloge zamudi, se kot začetek dopusta šteje datum oddaje vloge ali rojstvo otroka, kar lahko vpliva na dolžino in višino nadomestila. Zato je ključno, da se podjetnice na postopek ustrezno pripravijo in oddajo vlogo pravočasno.
Trajanje porodniškega in starševskega dopusta
Kot že omenjeno, porodniški dopust traja 105 dni. Po preteku porodniškega dopusta nastopi starševski dopust. Vsakemu od staršev pripada 130 dni starševskega dopusta. Vendar pa se mati in oče lahko dogovorita, da mati koristi tudi očetov del starševskega dopusta, kar pomeni, da lahko njen skupni dopust traja do 260 dni. Tak dogovor je potrebno skleniti z vlogo na obrazcu S-2/1. Dodatno, 75 dni starševskega dopusta lahko starša preneseta in izrabita najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v trajanju najmanj 15 dni in največkrat dvakrat letno.
Višina nadomestila - vezanost na prispevke
Višina porodniškega nadomestila je neposredno odvisna od prispevkov, ki jih podjetnica plačuje za starševsko varstvo. Nadomestilo znaša 100 % povprečne mesečne osnove, ki je bila obračunana v zadnjih 12 mesecih pred predpreteklim mesecem oddaje vloge. To pomeni, da višji kot so plačani prispevki, višje je tudi nadomestilo. Če podjetnica že več let plačuje minimalne prispevke, bo tudi višina njenega nadomestila temu primerno nižja. Zato je smiselno razmisliti o načrtovanju višine prispevkov že vnaprej, pri čemer lahko pomagajo davčni svetovalci. Pri tem velja, da izplačilo nadomestila ne sme biti nižje od 55 % minimalne plače, tudi v primeru, ko so bili prispevki obračunani za krajše obdobje od 12 mesecev.
Kdo plačuje prispevke med porodniškim dopustom?
Med trajanjem porodniškega dopusta in prejemanja nadomestila, država prevzame plačilo prispevkov za obvezno socialno zavarovanje, vendar le v primeru, da podjetnica v tem času dejansko ne opravlja nobene dejavnosti. Če inšpektorat odkrije, da podjetnica kljub dopustu dela, ji preneha pravica do nadomestila, pri čemer mora prejeta sredstva vrniti v celoti. Da bi se izognili takšnim težavam, se lahko podjetnica začasno razbremeni z zaposlitvijo druge osebe ali imenovanjem prokurista, ki lahko zakonito vodi poslovanje med njeno odsotnostjo.
Zakonske omejitve višine nadomestila
Višina porodniškega nadomestila ima določene zakonske omejitve. Obstajata tako zgornja kot spodnja meja. Najvišji možni znesek nadomestila ne sme presegati 2,5-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto. Najnižji znesek pa ne sme pasti pod 55 % minimalne bruto plače. To pomeni, da se pri višjih dohodkih podjetnice nadomestilo lahko omeji, medtem ko imajo tudi podjetnice z nižjimi prispevki zagotovljeno osnovno socialno varstvo.
Posebno varstvo nosečnic in pravice ob izteku pogodbe za določen čas
V sodobnem delovnem okolju se pogosto srečujemo s specifičnimi situacijami, ki zahtevajo natančno poznavanje delovne zakonodaje. Ena takšnih situacij je prepletanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas in nastopa porodniškega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 115. členu jasno določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, medtem ko doji otroka, in staršem med izrabo starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. V takšnih primerih delavcu ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
Vendar pa je pomembno razlikovati med odpovedjo pogodbe in potekom pogodbe za določen čas. Če je pogodba sklenjena za določen čas, se njena veljavnost izteče ob predvidenem datumu, ki je naveden v pogodbi. V primeru, ko delavka nastopi porodniški dopust, medtem ko je pogodba še veljavna, in se ta pogodba izteče med porodniškim dopustom, delovnega razmerja ne morejo odpovedati, ker je pogodba že potekla. To pomeni, da delavec ne bo več zaposlen pri tem delodajalcu, saj se pogodba preprosto ne bo več podaljšala. V takšnem primeru delavec ne bo več zaposlen, ne bo pa dobil odpovedi v klasičnem smislu.
Zaporedne pogodbe za določen čas in pravica do nedoločenega časa
Zakon o delovnih razmerjih omejuje sklepanje zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Po 53. členu ZDR delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prekinitev, ki traja tri mesece ali manj, se ne šteje za prekinitev neprekinjenega dvoletnega obdobja. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če delavec na delu ostane tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR). Vendar pa je treba upoštevati prehodna določila, ki jih določa 237. člen ZDR. Dvoletna časovna omejitev sklepanja pogodb za določen čas se je začela uporabljati šele 1. januarja 2007, za manjše delodajalce pa 1. januarja 2010. V prehodnem obdobju je bilo dopustno sklepanje pogodb za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja je bil daljši od treh let, razen v primerih, ki jih določa zakon. V praksi to pomeni, da če je delavec že bil zaposlen za določen čas več kot dve leti (ali tri leta v prehodnem obdobju) in so bili razlogi za sklepanje teh pogodb neustrezni, lahko delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. To pravico je treba uveljavljati pred delovnim sodiščem.
Pravice med porodniškim dopustom in po njem
Tudi če pogodba o zaposlitvi za določen čas poteče med porodniškim dopustom, delavka ohrani določene pravice. Za čas trajanja porodniškega dopusta prejema porodniško nadomestilo, ki se izplačuje preko Centra za socialno delo (CSD). V kolikor delavka nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi (ker ji je potekla), ji med porodniško teče pokojninska doba, vendar ne delovna doba. Delovna doba se upošteva pri izračunu upravičenih dni za dopust pri naslednjem delodajalcu. Po izteku porodniškega dopusta se delavka, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, prijavi na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Tam zaprosi za nadomestilo za brezposelnost. Med prejemanjem nadomestila ji teče delovna doba in pokojninsko zavarovanje.
Letni dopust in regres med odsotnostjo
Pomembno je vedeti, da pravica do letnega dopusta ni vezana na dejansko opravljanje dela, temveč na trajanje zaposlitve. Delavec, ki je bil v času zaposlitve odsoten zaradi bolezni, poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta, ima pravico do letnega dopusta. Če dopust ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi omenjenih razlogov, ga lahko delavec izkoristi do 30. junija naslednjega leta. Enako velja za regres, ki pripada delavcu, ki je bil v koledarskem letu, za katero se regres izplačuje, pri delodajalcu zaposlen vsaj šest mesecev.
Obveščanje delodajalca o nosečnosti
Delavka, ki je noseča, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca. S tem pridobi posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Delodajalec jo lahko v času nosečnosti odpove le s predhodnim soglasjem inšpektorja za delo ali v primeru izredne odpovedi. Če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost, delavka ohrani posebno pravno varstvo, če ga o nosečnosti obvesti takoj ali po prenehanju ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, ter predloži zdravniško potrdilo.
Nastop porodniškega dopusta
Porodniški dopust lahko nastopite najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Za to potrebujete potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga izda vaš ginekolog. Približno 60 dni pred predvidenim rokom poroda se morate zglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer boste prejeli obrazce za uveljavljanje porodniškega dopusta in seznanjeni s postopki ter pravicami. Najkasneje 30 dni pred nastopom porodniškega dopusta morate delodajalcu predložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda.
Spremembe pri izplačilu starševskega nadomestila
Zakonska ureditev glede višine starševskega nadomestila se je skozi leta spreminjala. Po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je porodniško nadomestilo za prve tri mesece porodniškega dopusta znašalo 100% vaše osnovne plače. Za nadaljnjih devet mesecev dopusta za nego in varstvo otroka pa je ZUJF določal višino starševskega nadomestila v višini 90% vaše osnovne plače, če je ta presegala določeno mejo.
Potencialne pravne poti v primeru nezakonitega ravnanja delodajalca
Če menite, da je delodajalec ravnal nezakonito pri sklepanju pogodb za določen čas ali pri prenehanju delovnega razmerja, je priporočljivo poiskati pravni nasvet. V primeru nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas ali nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, vloži tožbo na pristojno delovno sodišče.
Pomembno je poudariti, da so navedene informacije zgolj informativnega značaja in ne predstavljajo pravnega nasveta.
Podjetništvo in materinstvo: Varno načrtovanje prihodnosti
V poslovnem svetu še vedno prevladujejo moški, kljub temu, da trend današnjega časa narekuje velike vzpodbude ženskam k odločitvi za ustanovitev lastne samostojne poti. Ženske podjetnice so tiste, ki se v svoji samostojni karieri znajdejo v situaciji, ko želijo ustvariti družino oziroma načrtujejo prihod novega družinskega člana. Pravica do materinskega dopusta in nadomestila pripada vsem samostojnim podjetnicam in ga lahko pričnejo koristiti 28 dni pred predvidenim dnevom poroda, ki ga določi ginekolog/inja. Vendar pri tem velja pogoj, da imajo pridobljen status fizične osebe z dejavnostjo (odprt polni s.p.) kadarkoli predhodno, oziroma najkasneje do 29. dne pred predvidenim dnevom poroda, saj morajo biti zavarovane za starševsko varstvo. To v praksi pomeni, da podjetnice plačujejo prispevek za zavarovanje starševskega varstva, ki znaša 2,10 EUR na mesec (pri upoštevanju plačevanja minimalnih prispevkov do države RS iz naslova s.p.) in le-tega redno plačujejo do 20. dne v mesecu.
Materinski dopust traja 105 dni. V kolikor mati ne nastopi z materinskim dopustom 28 dni pred predvidenim datumom poroda, le-tega ne more izrabiti po rojstvu otroka. Obstaja izjema, kadar porod nastopi pred predvidenim dnevom poroda. Po preteku materinskega dopusta prične veljati starševski dopust. Starševski dopust definiramo kot dopust, ki je s strani staršev namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka, neposredno ko preneha veljati materinski dopust. Tako mati kot tudi oče imata pravico do starševskega dopusta. Starševski dopust traja v časovnem obsegu 130 dni, pri čemer velja tudi prenos starševskega dopusta iz očeta na mater in obratno. Pri tem velja, da mati lahko prenese 100 dni starševskega dopusta na očeta, 30 dni pa je neprenosljivih, medtem ko oče lahko vseh 130 dni prenese na mater in tako mati izrabi vseh 260 dni starševskega dopusta, v primeru slednjega morata skleniti dogovor z vlogo obrazca S-2/1. 75 dni starševskega dopusta lahko starša tudi preneseta in izrabita najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka v trajanju najmanj 15 dni in največkrat dvakrat letno.
Samostojna podjetnica ima pravico do starševskega nadomestila, če je zavarovana za starševsko varstvo, ki ga določa 8. člen ZSPD-1 (Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih). Višina materinskega nadomestila se za samostojno podjetnico izračuna na podlagi povprečne osnove, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za materinski dopust. Pri tem velja, da izplačilo nadomestila ne sme biti nižje od 55 % minimalne plače tudi v primeru, ko so bili za zavarovanko obračunani prispevki, ki so bili krajši od 12 mesecev.
Eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, ima pravico do starševskega varstva tudi po 3. letu starosti otroka, vendar največ do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam. Kadar starš opravlja delo v zmanjšanem obsegu zaradi starševstva, velja, da mora krajši delovni čas obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (20 ur od 40 ur). Pri uveljavljanju pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa bodite pozorni, da se pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom.
Samostojne podjetnice, ki vam je dodeljena pravica do prejema materinskega nadomestila, ne smete opravljati dela. ZSPD-1 (Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih) namreč določa, da se prejem nadomestila preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije ugotovi, da ste opravljale delo v okviru svoje oblike samozaposlitve in sočasno prejemale materinsko nadomestilo. To se šteje kot kršitev in boste morale vrniti celotni znesek prejema starševskega nadomestila skupaj z določenimi obrestmi. Čas porodniške je namenjen varstvu otroka in samostojna podjetnica v tem času ne sme delati v okviru svoje samostojne dejavnosti. Samostojna podjetnica lahko ima v času materinstva odprt s.p., vendar dela ne sme opravljati sama. Tudi v primeru, ko samostojna podjetnica uveljavlja pravico do skrajšanega delovnega časa iz naslova starševstva, delo samostojne podjetnice opravlja le 4 ure na dan, preostali čas je namenjen izključno varstvu otroka. Pomembno je, da kadar samostojna podjetnica uveljavlja delo po skrajšani obliki dela, mora ob prejemu odločbe iz Centra za socialno delo spremeniti število ur zaposlitve pri svojem zavarovanju. To stori tako, da se oglasi na najbližji SPOT točki in pri obrazcu M1 spremeni število ur, iz polnih 40/40 ur zaposlitve v 20/40 ur zaposlitve.
Povsem drugače pa velja za tiste ženske, ki imajo t.i. popoldanski s.p. Le-te so pri svojem delodajalcu vključene v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M1) za polni delovni čas in porodniško nadomestilo koristijo iz te vrste zaposlitve. Medtem, ko imajo njihov postranski poklic, t.i. popoldanski s.p. podlago zavarovanja M12 - zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, morajo le-te v času porodniškega dopusta in prejema starševskega nadomestila kljub temu mesečno plačevati »pavšal« v višini 73,48 EUR. Do sedaj smo omenili pravice do materinskega dopusta in prejema materinskega nadomestila ter porodniški dopust in prejem porodniškega nadomestila, vendar moramo omeniti tudi to, da samostojni podjetnici v času porodniškega dopusta pripada tudi pravica do plačila mesečnih obveznih socialnih zavarovanj, t.i. plačilo prispevkov s strani države.
Veliko samostojnih podjetnic, ki nameravajo zanositi, pred tem razmišlja tudi, ali bi plačevale višje prispevke, da bi kasneje prejele višje denarno nadomestilo? Pri tem moramo biti pozorni tudi na ostale faktorje, ki medsebojno vplivajo, in sicer, povišanje osnove za zavarovanje vpliva na ostale socialne transferje, kot je na primer otroški dodatek. Prav tako izplačilo nadomestila ne sme biti višje od dvakratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji.
Porodniški dopust in nadomestilo v podjetništvu nista ovira, temveč pravici, ki omogočata varno in brezskrbno materinstvo tudi samostojnim podjetnicam. Z ustreznim načrtovanjem, pravočasno prijavo in strokovno pomočjo si lahko zagotovite mirno obdobje brez skrbi za prihodke. Če kot bodoča podjetnica šele stopate na svojo poslovno pot, naj vas ne bo strah! Na Dati vam stojimo ob strani. Pri nas je registracija podjetja popolnoma brezplačna, obenem pa vam naši pravni in davčni svetovalci pomagajo razjasniti vse dileme glede porodniškega dopusta in nadomestila.
tags: #porodniska #po #preteku #pogocbe