V Sloveniji imajo zaposleni starši pomembne pravice, ki jim omogočajo lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti, zlasti v prvih letih otrokovega odraščanja. Ena izmed ključnih pravic je možnost dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Ta pravica je zakonsko določena in delodajalec je ne more odreči, ne glede na morebitne ekonomske ali organizacijske težave.
Kdaj in kdo lahko koristi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva?
Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je namenjena staršu, ki neguje in varuje otroka. Osnovni pogoj je, da starš dejansko neguje in varuje otroka ter ima starševsko skrb.
- Do tretjega leta starosti otroka: Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas.
- Posebni primeri: Pravica do krajšega delovnega časa velja tudi za starše, ki negujejo in varujejo:
- Otroka s težjo motnjo v duševnem razvoju.
- Otroka s težko gibalno oviranostjo.V teh posebnih primerih lahko starš to pravico koristi dlje, ne samo do tretjega leta starosti otroka, temveč do njegovega 18. leta starosti.
- Več otrok: Če eden od staršev neguje in varuje najmanj dva otroka, lahko to pravico uveljavlja do konca prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Pri tem je pomembno, da je eno leto izrabe te pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.
- Drugi starševski dopusti: Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) določa tudi pravico do dela s krajšim delovnim časom za starše, ki negujejo in varujejo otroke, kadar je to potrebno zaradi specifičnih okoliščin, kot je na primer nega obolelega zakonca ali staršev. V teh primerih je razporeditev delovnega časa stvar dogovora med delavcem in delodajalcem, pri čemer mora delodajalec svojo odločitev utemeljiti glede na potrebe delovnega procesa.
Pomembno je poudariti, da pravica do krajšega delovnega časa ne pripada, če je otrok v rejništvu ali v zavodu zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja s celodnevno oskrbo.
Kako se izračuna in kakšen je obseg krajšega delovnega časa?
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pomeni, da če je polni delovni čas na primer 40 ur tedensko, mora krajši delovni čas znašati najmanj 20 ur tedensko. Starši lahko tako delajo sedem, šest, pet ali najmanj štiri ure dnevno.
Pravico do dela s krajšim delovnim časom lahko hkrati koristita tudi oba starša, vendar skupna izraba njune pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
Delodajalec delavcu zagotavlja plačo po dejanski delovni obveznosti. Republika Slovenija pa mu zagotavlja do njegove polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Za zdravstveno zavarovanje pa se plačujejo prispevki za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov.
Postopek uveljavljanja pravice
- Obvestilo delodajalcu: Delavca mora delodajalca o svoji nameri začeti delati s krajšim delovnim časom obvestiti najmanj 30 dni pred predvidenim začetkom.
- Aneks k pogodbi: Po dogovoru z delodajalcem se sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi, ki natančno določa novo, krajšo delovno obveznost in obdobje trajanja.
- Vloga na Center za socialno delo (CSD): Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti se uveljavlja na pristojnem Centru za socialno delo, kjer ima upravičenec prijavljeno stalno prebivališče. Vlogo je treba oddati najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom, pravica pa se prizna z dnem začetka dela s krajšim delovnim časom. Če se uveljavlja skrajšan delovnik do 18. leta starosti otroka zaradi zdravstvenih razlogov, je potrebno predložiti ustrezno zdravstveno dokumentacijo.
V primeru težav pri uveljavljanju te pravice se je smiselno obrniti na pristojni CSD ali Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Razporeditev delovnega časa in omejitve
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) določata pomembne omejitve glede razporejanja delovnega časa za delavce, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševstva:
- Prepoved neenakomerne razporeditve: Delodajalec ne sme odrediti dela v neenakomerno razporejenem delovnem času delavcu, ki dela krajši delovni čas na podlagi zakonov, ki urejajo starševsko varstvo (kot je ZSDP). To pomeni, da mora biti delovni čas organiziran enakomerno, kar pomeni, da mora zaposleni vsak dan delati enako število ur. Izjema so lahko dela v dopoldanski in popoldanski izmeni, vendar pod pogojem, da je to skladno s pogodbo o zaposlitvi in ne predstavlja neenakomerne razporeditve.
- Prepoved začasne prerazporeditve: Delodajalec ne sme začasno prerazporediti delovnega časa delavcu, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva. To pomeni, da delavec ne sme biti postavljen v situacijo, ko bi mu delodajalec en teden odredil delo dopoldan, drugi teden popoldan, ali pa mešane urnike znotraj enega tedna, če to ni skladno s prvotno dogovorjeno obliko dela pred nastopom porodniške.
- Pravica do dela v dogovorjeni obliki: Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do dela v obliki, ki je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi oziroma kot je to opravljal pred nastopom porodniškega dopusta. Ne sme biti v slabšem položaju kot pred porodniško.
Kljub omejitvam glede enakomerne razporeditve, zakon ne izključuje možnosti, da delavec dela popoldan, v soboto ali nedeljo, če je to skladno s pogodbo in če ne gre za neenakomerno razporeditev v smislu zakonskih prepovedi.
Oskrbovalci domov za starejše v novem sklicu parlamenta pričakujejo hitre rešitve glede dolgotraj...
Pravice po prenehanju porodniškega dopusta
Po prenehanju starševskega dopusta ima delavec pravico do dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mu ne sme odreči pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, saj ta pravica izhaja iz zakona in ni odvisna od njegove dobre volje. V primeru, da delodajalec krši te pravice, delavec lahko vloži prijavo na Inšpektorat RS za delo.
Kaj storiti v primeru kršitev?
Če delodajalec ne spoštuje pravic delavca glede krajšega delovnega časa zaradi starševstva, ima delavec več možnosti:
- Pogovor z delodajalcem: Prvi korak je vedno miren pogovor z delodajalcem, da se poskusi najti rešitev.
- Inšpektorat RS za delo: V kolikor pogovor ne obrodi sadov, se delavec lahko obrne na pristojno enoto Inšpektorata RS za delo, ki bo izvedla nadzor in po potrebi ukrepala.
- Delovno sodišče: V skrajnih primerih, ko pride do hudih kršitev pravic, lahko delavec vloži tožbo na delovno sodišče.
Delodajalcu, ki ne omogoči pravice do skrajšanega delovnika, grozi globa od 3000 do 5000 evrov, odgovorni osebi pa od 300 do 600 evrov globe.
Pomembnost poznavanja pravic
Zavedanje o pravicah iz naslova starševstva je ključnega pomena za zaposlene starše. Mnogi delavci se ne zavedajo vseh svojih pravic in se zaradi tega pustijo izkoriščati ali pa se strinjajo s pogoji, ki niso v njihovo korist. Pogodba o zaposlitvi je dvostranski dokument, ki velja v obe smeri, in v zdravem delovnem razmerju bi moralo biti razmerje med delavcem in delodajalcem enakopravno. Zato je pomembno, da se starši aktivno pozanimajo o svojih pravicah in jih tudi zahtevajo, če je potrebno.
Pomembne določbe kolektivnih pogodb in zakonov
V kolektivnih pogodbah in zakonih so določene specifike, ki se lahko nanašajo na posamezne panoge ali situacije. Na primer, glede dopusta za varstvo otrok je v kolektivni pogodbi omenjeno, da delavcu pripada 1 dan dopusta do otrokovega 15. leta starosti. V praksi se je to pogosto interpretiralo tako, da pripadata po 1 dan dopusta obema zaposlenima staršema, če oba skrbita za otroke. Vendar je pomembno preveriti specifične določbe kolektivne pogodbe, ki velja za vašo dejavnost, saj se lahko interpretacije in prakse razlikujejo.
Glede letnega dopusta pa je pomembno vedeti, da po zakonu dopusta ni več mogoče prenašati v naslednje leto, oz. imate pri novem delodajalcu pravico koristiti samo sorazmeren del dopusta, ne glede na to, koliko ga boste v zdajšnjem podjetju izkoristili. Če delavcu preneha delovno razmerje (vključno z upokojitvijo) pred 1. julijem, mu po zakonu ne pripada celoten regres, temveč sorazmerni del. Vendar pa je v nekaterih primerih lahko drugače določeno s kolektivno pogodbo ali internimi akti podjetja. Če delavec odstopi od pogodbe po 1. juniju, mu načeloma pripada celoten regres in celoten dopust, če je bil zaposlen za nedoločen čas.
V primeru prenehanja delovnega razmerja, zlasti zaradi recesije, je pomembno vedeti, da odpovedni rok začne teči z dnem izročitve pisne odpovedi, ki mora vsebovati razloge in pravni pouk. Delodajalec vas mora najprej pisno obvestiti o nameri, povabiti na razgovor, kjer vam pojasni razloge. V primeru odpovedi iz poslovnih razlogov (zmanjšan obseg dela, ukinitev delovnega mesta), delodajalec ne sme zaposliti nove osebe na vaše mesto. V takšnih primerih delavcu pripada celoten dopust za tekoče leto (če je bil zaposlen za nedoločen čas in mu pogodba poteče po 1. juliju) in celoten regres, ter tudi odpravnina, če je le-ta določena s kolektivno pogodbo ali zakonom.
Če se delavec odloči dati odpoved in ima še neizrabljen dopust, mu delodajalec ta dopust lahko izplača v obliki nadomestila, če ga zaradi obsega dela ni mogel koristiti. Vendar je to izjema, saj mora delodajalec delavcu prednostno omogočiti koriščenje dopusta.
V primeru dvomov ali kršitev pravic, je vedno priporočljivo poiskati pravni nasvet in se obrniti na pristojne organe, kot je Inšpektorat RS za delo.
tags: #porodniska #po #skrajsanem #delovnem #casu