V sodobni družbi skrb za novorojenčka predstavlja eno najpomembnejših obdobij v življenju posameznika in družine. Vendar pa se pravice in podpora, ki so na voljo novopečenim staršem, po svetu izjemno razlikujejo. Članek podrobno raziskuje ureditev porodniškega dopusta v Avstriji, primerja ga z drugimi evropskimi in svetovnimi praksami ter ponuja vpogled v specifične vidike avstrijske zakonodaje in socialne politike.
Porodniški dopust v Avstriji: Osnove in posebnosti
V Avstriji je porodniški dopust, imenovan "Karenz", urejen na način, ki zagotavlja pomembno podporo staršem. Nosečnica je zakonsko zaščitena in ne sme delati osem tednov pred predvidenim datumom poroda, v primeru rizične nosečnosti pa se to obdobje lahko podaljša na 12 tednov. Med nosečnostjo in po porodu mati prejema nadomestilo za materinstvo, imenovano "Wochengeld". Ta sredstva so običajno enaka celotni plači zaposlene matere, medtem ko samozaposlene in zaposlene za krajši delovni čas prejemajo pavšalno nadomestilo ali dnevno nadomestilo v nižjem znesku. Brezposelne matere so upravičene do nadomestila v višini do 180 odstotkov zadnjega prejetega socialnega transferja.
Po preteku obveznega materinskega dopusta, ki traja osem do 12 tednov po porodu, lahko starši izkoristijo starševski dopust. Ta dopust lahko izkoristita oba starša, tako mati kot oče, in lahko traja do dopolnjenega drugega leta starosti otroka, pod pogojem, da starš živi v istem gospodinjstvu kot otrok. V času starševskega dopusta je prav tako zagotovljeno nadomestilo, katerega višina je odvisna od pretekle neto plače starša in izbrane dolžine dopusta. Daljši kot je dopust, nižje je nadomestilo. Avstrijska zakonodaja omogoča tudi možnost neplačanega starševskega dopusta, ki ga je mogoče izkoristiti do sedmega leta starosti otroka, pri čemer si starši lahko tri mesece tega dopusta "prihranijo" za kasnejšo uporabo.
Pomembna značilnost avstrijske ureditve je, da obveznega očetovskega dopusta ni. Očetje pa imajo pravico do enomesečnega dopusta po rojstvu otroka, ki ni plačan, vendar jim v tem času ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Kljub temu pa lahko očetje izkoristijo plačan "mesečni družinski bonus" v obdobju 91 dni po rojstvu otroka.
Primerjava z drugimi državami: Globalni pogled na starševske pravice
Primerjava porodniškega dopusta v Avstriji z drugimi državami razkriva zelo različne pristope k podpori novopečenim staršem. Mednarodna organizacija dela (ILO) je postavila minimalni standard 14 tednov plačanega porodniškega dopusta, ki ga po podatkih iz leta 2010 iz leta 2010 zagotavlja 51 odstotkov držav. Kljub temu pa se razlike po svetu izkazujejo kot gromozanske.
Evropa:
- Slovenija: Slovenija se uvršča med države s precej radodarno starševsko politiko. Porodniški dopust traja 105 dni, sledi pa mu dopust za nego in varstvo otroka v trajanju 260 dni. Nadomestilo za prve tri mesece porodniškega dopusta znaša 100 % osnove plače, medtem ko se za nadaljnjih devet mesecev starševskega dopusta zniža na 90 % osnove plače (ali ostane 100 %, če osnova ne presega 763,06 evra). Starševsko nadomestilo je omejeno navzgor in ne sme presegati dvakratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji. Očetje imajo pravico do 90 koledarskih dni očetovskega dopusta, pri čemer je prvih 15 dni treba izkoristiti do šestega meseca starosti otroka.
- Skandinavske države: Švedska velja za "prvakinjo" v dolžini starševskega dopusta, saj staršema zagotavlja 16 mesecev oziroma 480 dni plačanega dopusta za vsakega otroka, ki ga lahko prosto razdelita med seboj. V tem času prejemata 80 % svoje plače. Norveška nudi 46 tednov dopusta s 100-odstotnim ali 56 tednov z 80-odstotnim nadomestilom, pri čemer očetom pripada deset tednov očetovskega dopusta.
- Srednjeevropske države: Češka in Slovaška sta prav tako med radodarnejšimi. Na Češkem delovnim materam pripada 28 tednov porodniškega dopusta z nadomestilom v višini 70 % plače, z možnostjo dodatnega starševskega dopusta do štirih let z zmanjšanim nadomestilom. Na Slovaškem lahko matere ostanejo doma do tri leta z mesečnim nadomestilom, ki se postopoma znižuje.
- Velika Britanija: Ženskam pripada 52 tednov obveznega starševskega dopusta, nadomestilo pa dobijo za 39 tednov. Očetje imajo pravico do dveh tednov plačanega očetovskega dopusta.
- Nemčija: Porodniški dopust traja 14 tednov s 100-odstotnim nadomestilom plače. Starševski dopust si lahko starši poljubno razdelijo, skupaj lahko izkoristijo do 14 mesecev.
- Francija: Ženskam pripada 16 tednov porodniškega dopusta ob prvem in drugem otroku, 26 tednov ob rojstvu vsakega naslednjega.
- Hrvaška: Hrvatice so lahko doma štiri tedne pred porodom in 26 tednov po njem s 100-odstotnim nadomestilom, z možnostjo dodatnega pol leta neplačanega dopusta. Očetje lahko prevzamejo skrb za potomca 42 dni po rojstvu otroka z enakimi ugodnostmi kot mati.
Druge celine:
- Združene države Amerike (ZDA): ZDA so edina razvita država, ki ne pozna uzakonjenega ali obveznega plačanega starševskega dopusta. Zakon o starševskem in zdravniškem dopustu iz leta 1993 zagotavlja le 12-tedensko neplačano odsotnost z dela pod določenimi pogoji, ki jih izpolnjuje le približno polovica Američank. Nekatere redke zvezne države in posamezna podjetja sicer nudijo določene oblike plačila, vendar so ZDA pogosto označene kot najslabša država za novopečene starše.
- Afrika: Skoraj polovica afriških držav zagotavlja porodniški dopust v dolžini najmanj 14 tednov. Najbolje so poskrbljeno za Južnoafričanke (štirje meseci), najslabše pa v Lesotu in Svaziju, kjer materam ne pripada niti dan porodniškega dopusta.
- Bližnji vzhod: Le Sirija in Iran dosegata minimalni standard 14 tednov porodniškega dopusta, v preostalih državah je to obdobje krajše.
- Azija in Oceanija: Le redke države dosegajo standard ILO. Papua Nova Gvineja je ena izmed redkih držav, ki ne pozna plačanega porodniškega dopusta.
Pravne in socialne vidike porodniškega dopusta
Uredba EU (EGS) št. 1408/71 določa, da družinske dajatve primarno zagotavlja država stalnega prebivališča družine, kadar je eden od staršev zaposlen v drugi državi članici EU. To pomeni, da če mati dela v Avstriji, oče pa v Sloveniji, kjer ima družina tudi stalno prebivališče, je Slovenija primarno pristojna za izplačilo družinskih dajatev. Avstrija je v takem primeru le sekundarno pristojna in bi izplačala morebitno razliko do Kinderbetreuungsgeld-a, če bi bil ta v Avstriji višji od slovenskega starševskega dodatka. Ta ureditev lahko povzroči znatno birokracijo in finančno negotovost za mlade družine, saj se izplačila v posameznih državah lahko izvajajo z zamikom.
Pomembno je tudi razumeti, da se pravice do starševskega dopusta lahko razlikujejo glede na vrsto zaposlitve (redno zaposleni, samozaposleni, zaposleni za določen čas) in kolektivne pogodbe, ki veljajo v posameznem podjetju ali panogi.
Trg dela in poslovni bonton v Avstriji
Preden se odločite za iskanje zaposlitve v Avstriji, je dobro poznati nekaj dejstev o avstrijskem trgu dela. Panoge, kot so gradbeništvo, turizem, proizvodnja motornih vozil, elektronika, hrana in transport, so močno zastopane. Avstrijska poslovna skupnost je relativno majhna, zato je upoštevanje poslovnega bontona ključnega pomena. Standardni življenjepisi so sprejemljivi, pri čemer je pogosta praksa vključiti fotografijo na vrh življenjepisa. Nemščina je ključnega pomena za uspešno integracijo na trg dela.
Vrednote, kot so točnost, zasebnost in organiziranost, so v avstrijski poslovni kulturi zelo cenjene. Hierarhija je prav tako pomembna, zato so delovne skupine, kot so morda znane iz drugih okolij, manj pogoste. Povprečni delovni teden znaša 40 ur, z možnostjo do 48 ur. Zaposlenim pripada odmor za kosilo.
Zaposleni v Avstriji so samodejno vključeni v socialno zavarovanje, pri čemer prispevata polovico stroškov tako delavec kot delodajalec. Vsi družinski člani zaposlene osebe so vključeni v socialno zavarovanje.
Posebne olajšave za družine v Avstriji
Od januarja 2019 v Avstriji veljajo posebne olajšave za družine. Družina na otroka do 18. leta starosti prejema družinski dodatek ne glede na dohodke. Če je več otrok v družini, so dodatki sorazmerno višji, socialno ogroženi pa prejmejo še dodatnih 250 evrov letno na otroka. Poleg tega obstajajo posebne "družinske kartice", s katerimi lahko družine uveljavljajo posebne popuste pri različnih dejavnostih.
Izkušnje slovenskih državljank v tujini
Slovenske državljanke, ki živijo v tujini, delijo svoje izkušnje s porodniškim dopustom in poporodno oskrbo:
- Na Islandiji so nosečnice, ki živijo na podeželju, prisiljene v prestolnico potovati z letalom za vsak večji ginekološki pregled in porod. Porodnišnica so zelo sproščeni, porodnice pa so po porodu pogosto že čez 24 ur doma, kjer jim pomaga babica. Starševski dopust je strogo deljen na pol med oba starša.
- V Švici so cene vrtcev izjemno visoke, kar je eden od razlogov, da veliko Švicark ostaja doma. Stroški dnevnega vrtca lahko dosežejo tudi do 185 švicarskih frankov na dan. Starševske pravice in dolžnosti se lahko razlikujejo tudi po kantonih bivanja.
- V ZDA je skrb za nosečnico in mamo izziv že z vidika različnih zavarovanj, porodniški dopust pa običajno traja do največ 18 tednov in je pogosto neplačan. Cena poroda je odvisna od zavarovalne premije in lahko znaša od 20.000 dolarjev za vaginalni porod do več kot 100.000 dolarjev za carski rez.
- V Avstriji so nosečnice zelo zaščitene, vendar je nega bolnega otroka omejena na en teden na otroka letno, z dodatnim tednom, če otrok ponovno zboli. Starševski dopust je mogoče podaljšati, vendar je financiranje drugačno kot v Sloveniji.
Skratka, Avstrija ponuja relativno ugoden in dobro urejen sistem porodniškega dopusta, ki vključuje finančno podporo in pravice tako za matere kot za očete. Primerjava z drugimi državami pa poudarja, da se pravice staršev močno razlikujejo, kar odraža različne socialne in ekonomske prioritete posameznih držav.
tags: #porodniska #v #avstriji #diferenc