Avstrija, znana po svoji bogati kulturni dediščini in visoki kakovosti življenja, ponuja tudi ugoden sistem porodniškega dopusta in starševskega varstva, ki se imenuje Karenz. Ta članek bo podrobno osvetlil pravice in obveznosti, ki jih imajo starši v Avstriji, s poudarkom na informacijah za slovenske državljane, ki delajo ali nameravajo delati v Avstriji, ter razjasnil zapletena pravila o koordiniaciji socialne varnosti znotraj Evropske unije.
Trg dela v Avstriji in priprava na delo
Preden se poglobimo v specifičnosti porodniškega dopusta, je ključnega pomena razumeti avstrijski trg dela. Avstrijsko gospodarstvo temelji na panogah, kot so gradbeništvo, turizem, proizvodnja motornih vozil, elektronika, hrana in transport. Poslovna skupnost je relativno majhna, zato je spoštovanje poslovnega bontona izjemno pomembno. Novosti o vaših prijavah za delo in razgovorih se lahko hitro razširijo.
Avstrijski delodajalci pričakujejo življenjepise (curriculum vitae), ki so običajno dolgi eno ali dve strani in so podobni tistim v zahodni Evropi in Severni Ameriki. Pogosta praksa je, da na vrh življenjepisa dodate svojo sliko (od ramen navzgor), pri čemer je priporočljivo nositi formalna oblačila. V življenjepis vključite vse relevantne delovne izkušnje, pri čemer je dovoljeno omeniti tudi hobije in zanimanja.
Spremno, oziroma motivacijsko pismo, je lahko ključno za pridobitev zaposlitvenega razgovora. Če ne govorite nemško, je priporočljivo obiskati tečaj, preden se preselite v Avstrijo.
Schnuppertag, ali dan preizkusnega dela, je praksa, kjer vas delodajalec povabi, da se pobližje spoznate z delovnim mestom. V tem času aktivno sodelujete v delovnem procesu, opazujete zaposlene, vendar sami ne opravljate dela. Ta proces lahko traja od nekaj ur do več dni.
Povprečna bruto letna plača v Avstriji je leta 2020 znašala približno 30.257 €, kar pomeni, da je vsak prihodek, ki presega to vrednost, lahko štel za dobro plačo. Minimalno plačo, posebne prejemke (kot sta regres za letni dopust in božičnica), dodatke za izmensko delo, nadure, potne stroške in številne druge pravice ter obveznosti določajo kolektivne pogodbe, ne pa zakoni. Te pogodbe veljajo za vse delavce, ne glede na sindikalno članstvo.
V avstrijski poslovni kulturi so točnost, zasebnost in organiziranost zelo cenjene. Hierarhija je prav tako pomembna, zato bodo delovne skupine, kot ste jih morda vajeni drugje, manj pogoste. Povprečni delovni teden traja 40 ur, z možnostjo podaljšanja do 48 ur. Zakonska zahteva je zagotoviti odmor za kosilo.
Porodniški dopust (Karenz) in materinstvo v Avstriji
V Avstriji se porodniški dopust imenuje Karenz. V času tega dopusta mladim mamicam pripada tudi nadomestilo za materinstvo (Wochengeld). Ženske ne smejo delati osem tednov pred predvidenim rokom poroda ali po njem - to obdobje se imenuje Mutterschutz.
Takoj ko izveste za nosečnost, lahko pri zdravniku pridobite porodniško izkaznico (Mutter-Kind-Pass). Ta izkaznica je pomembna za uveljavljanje pravice do zdravstvenih pregledov in popustov.
Matere in očetje so skupaj upravičeni do starševskega dopusta v trajanju največ dveh let, pod pogojem, da starš, ki je na dopustu, živi v istem gospodinjstvu kot otrok. Očetovski dopust omogoča očetom, da ostanejo doma en mesec po rojstvu otroka. Za koriščenje tega dopusta oče ne potrebuje soglasja delodajalca, v tem času pa je tudi imun na odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Redno zaposlena mamica v času obveznega materinskega dopusta prejema nadomestilo v višini celotne plače, ter morebitni regres in božičnico. Samozaposlene osebe imajo pravico do pavšalnega nadomestila, zaposleni za določen ali skrajšan delovni čas pa prejemajo 9,30 evra dnevno. Brezposelne osebe prejemajo do 180 odstotkov zadnjega prejetega socialnega transferja.
Po poteku obveznega materinskega dopusta (osem ali 12 tednov po porodu, odvisno od okoliščin), se lahko starši odločijo za starševski dopust, ki ga lahko izkoristijo tudi očetje. Za redno zaposlene je višina nadomestila odvisna od pretekle neto plače (povprečje zadnjih treh mesecev) in dolžine starševskega dopusta. Starši izberejo plačilno shemo, pri čemer dlje ko traja dopust, nižje je nadomestilo.
Avstrija ponuja tudi možnost neplačanega starševskega dopusta, ki ga lahko izkoristita oba starša do otrokovega drugega leta starosti. Starši lahko tri mesece tega dopusta prihranijo za pozneje in jih izkoristijo do otrokovega sedmega leta starosti. Starši, ki so bili v podjetju zaposleni najmanj tri leta, lahko po izteku starševskega dopusta zaprosijo za skrajšan delovni čas do otrokovega četrtega leta starosti.
Who is a family dependent according to Austrian immigration law
Pravica do starševskega dodatka in koordinacija socialne varnosti v EU
Zaposlitev v drugi državi članici EU, kot je Avstrija, s seboj prinese dodatne izzive glede uveljavljanja starševskih pravic in prejemkov. Evropska Uredba (EGS) št. 1408/71 in kasneje Uredba (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti določata, da morajo družinske dajatve primarno zagotavljati država stalnega prebivališča družine, kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb zaposlena.
To pomeni, da če mati dela v Avstriji, oče pa v Sloveniji, kjer družina tudi stalno prebiva, je Republika Slovenija primarno pristojna za izplačilo družinskih dajatev, kot je otroški dodatek. Avstrija je v tem primeru sekundarno pristojna in bi izplačala le morebitno razliko, če bi bili tamkajšnji prejemki višji.
Trenutno je slovenska zakonodaja urejena tako, da staršu, ki je zaposlen v drugi članici EU, ne pripada porodniško ali starševsko nadomestilo v Sloveniji. Vendar pa tak starš lahko prejema starševski dodatek, ki je namenjen socialno šibkejšim. Hkrati pa starš zaposlen v drugi članici EU lahko v državi zaposlitve zaprosi za izplačilo razlike do polnega porodniškega/starševskega nadomestila, ki bi mu pripadalo v tej državi. Ta izplačila se v nekaterih državah, na primer v Avstriji, izplačujejo samo enkrat letno za nazaj.
Ta postopek pogosto vključuje veliko birokracije in lahko mlado družino prisili, da skozi leto živi od socialne podpore, ki je namenjena socialno šibkejšim. Če bi bila pravica do prejemanja starševskega dodatka za zaposlene v drugih državah EU odpravljena, bi starši zaposleni v Avstriji bili upravičeni do takojšnjega in sprotnega izplačila avstrijskega porodniškega/starševskega nadomestila v polni vrednosti.
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Slovenske državljanke, zaposlene v Avstriji, katerih partnerji so zaposleni v Sloveniji, so upravičene do porodniškega nadomestila (Mutterschutz) v Avstriji osem tednov pred in osem tednov po rojstvu otroka. V tem času so tudi zdravstveno zavarovane na podlagi zaposlitve.
Po preteku tega obdobja so upravičene do Kinderbetreuungsgeld, ki spada med družinske dajatve. V skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 je Slovenija v primeru, ko mati dela v Avstriji, oče pa v Sloveniji, kjer ima družina stalno prebivališče, primarno pristojna za izplačilo družinskih dajatev.
V tem primeru morajo upravičenke v Sloveniji pred potekom osemtedenskega obdobja od rojstva otroka vložiti vlogo za starševski dodatek. Avstrija je v tem primeru sekundarno pristojna, zato so upravičenke v Avstriji upravičene do razlike do Kinderbetreuungsgeld (razlika med Kinderbetreuungsgeld in starševskim dodatkom).
Med prejemanjem porodniškega nadomestila v Avstriji (Wochengeld/Mutterschutz) so upravičenke zdravstveno zavarovane neposredno na podlagi zaposlitve. Po izteku tega nadomestila morajo pridobiti potrdilo, da v Sloveniji niso upravičene do zdravstvenega zavarovanja po zakoncu.
Primerjalni pogled na porodniške dopuste v svetu
Mednarodna organizacija dela (ILO) določa, da naj bi bil porodniški dopust dolg vsaj 14 tednov. V večini najrazvitejših držav OECD je ta dopust daljši, vendar se razlike med državami močno razlikujejo.
V Združenih državah Amerike materam ne pripada noben plačan porodniški dopust, kar jih uvršča med redke razvite države s takšnim konceptom. V povprečju si Američanke lažje privoščijo neplačan porodniški dopust kot matere v nekaterih državah, kjer socialno varstvo nudi vsaj delno nadomestilo dohodka.
V povprečju materam v državah OECD pripada malo manj kot 18 tednov plačanega porodniškega dopusta. Estonija je časovno najbolj radodarna, saj lahko matere tam porabijo kar 166 tednov porodniškega dopusta. Na drugi strani pa imajo matere v Mehiki le 12 tednov plačanega porodniškega dopusta.
Očetje v državah OECD so ob rojstvu otroka na dopustu le kratek čas, večinoma pa države nudijo nadomestilo skoraj celotnega dohodka. Osem držav OECD očetom ne nudi specifičnega dopusta, trinajst držav pa nudi do dva tedna očetovskega dopusta. Na Japonskem bi očetje lahko ostali doma celo leto, vendar se za to možnost odloči le majhen odstotek moških.
Družinske olajšave in socialna podpora v Avstriji
Od januarja 2019 v Avstriji veljajo posebne olajšave za družine. Družina na otroka do 18. leta starosti prejme družinski dodatek (Familienbeihilfe) ne glede na dohodke. Če je več otrok v družini, so dodatki sorazmerno višji, socialno ogroženi pa prejmejo še dodatnih 250 evrov letno na otroka. Poznajo tudi posebne "družinske kartice", s katerimi lahko družine uveljavljajo posebne popuste.
V Avstriji je nosečnica zelo zaščitena. V času nosečnosti so upravičene do posebnega varstva, med drugim so zaščitene pred odpovedjo, zanje pa je tudi prepovedano nočno delo od 20. ure do 6. ure zjutraj.
Po izteku obveznega materinskega dopusta lahko starši izkoristijo starševski dopust. Za redno zaposlene je nadomestilo odvisno od pretekle neto plače in dolžine starševskega dopusta. Starši izberejo plačilno shemo, pri čemer dlje ko traja dopust, nižje je nadomestilo.
Pojasnila glede otroškega dodatka in družinskih prejemkov
Koordinacija sistemov socialne varnosti je lahko zapletena, še posebej, ko gre za družinske prejemke. Na splošno velja, da so družinski prejemki (kot je otroški dodatek) primarno vezani na državo stalnega prebivališča otroka.
Če na primer oče dela v Avstriji, mati in otrok pa živita v Sloveniji, je Slovenija primarno pristojna za izplačilo otroškega dodatka. Avstrija bi v tem primeru izplačala le morebitno razliko, če bi bili tamkajšnji prejemki višji. Dodatkov iz več kot ene države ne morete prejemati hkrati. Če je Slovenija primarno pristojna država, vendar ne vložite vloge v Sloveniji, lahko druga država članica odšteje najvišji otroški dodatek, ki bi ga lahko prejeli v Sloveniji.
V primeru, da je eden od staršev zaposlen v drugi državi članici EU, drugi pa v Sloveniji, kjer otrok tudi prebiva, je Slovenija primarno pristojna za izplačilo družinskih prejemkov. Če pa oba starša delata v Avstriji, otrok pa živi v Sloveniji, je Avstrija primarno pristojna.
Pomembno je, da se vedno pozanimate pri pristojnih institucijah v obeh državah, da bi zagotovili pravilno uveljavljanje vseh pravic.
tags: #porodniski #dopust #avstrija