V sodobni družbi usklajevanje poklicnih obveznosti in družinskega življenja predstavlja enega ključnih izzivov, s katerimi se soočajo starši. Še posebej to velja za obdobje po rojstvu otroka, ko narava dopustov in varstva najmlajših postavi starše pred zapletene odločitve. Primer iz občine Žiri, kjer se Tanja, predmetna učiteljica, sooča z negotovostjo glede varstva svojega sina, rojenega junija lani, ob svojem skorajšnjem povratku na delo maja, slikovito ponazarja širšo problematiko na področju starševskih pravic in dostopnosti javnih služb, kot so vrtci. Tanja se mora na delo vrniti 10. maja, vendar njen sin najverjetneje še ne bo imel mesta v lokalnem vrtcu v občini Žiri.
Izgorelost in iskanje rešitev: Primer Žiri
Tanja, kot pove, se je njen partner že jeseni, še preden se jima je rodil otrok, pozanimal o postopkih za vključitev v vrtec, saj sta varstvo potrebovala spomladi. Kljub temu se zdi, da se soočata z nerešljivo situacijo. Tanja ima kot učiteljica še 30 dni starega dopusta, vendar ga po izteku porodniškega dopusta med pedagoškim procesom ne more koristiti, saj ji to onemogoča sistem oziroma zakonodaja. »Stari dopust bom tako lahko porabljala v sklopu tretjega stebra - to so ure, ki jih učitelji oddelamo tako, da smo neprostovoljno doma med jesenskimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami. Tako recimo ne morem dobiti dopusta niti za uvajanje sina v vrtec in bo to moral opraviti partner,« pojasnjuje Tanja. Njen partner lahko izkoristi le še dvakrat po 15 dni očetovskega dopusta. Tudi ob izkoristku vseh zakonsko določenih možnosti in dopustov, ostane več tednov, ki jih ne pokriva nobena »pravica«. Njuni starši še delajo, zasebno varstvo je redko in drago, iz okoliških vrtcev pa sta dobila večinoma enake odgovore: prostih mest ni.
Skupina mam iz občine Žiri, ki so rodile aprila in maja in so v podobni situaciji kot Tanja, se je zato obrnila na občino oziroma neposredno na župana Franca Kranjca z vprašanji in pozivom k rešitvi. Prejele so skoraj identične odgovore: »Spoštovana, zavedam se stiske vsakega starša, ki ostane brez varstva za otroka, v službo pa je treba iti itn. Lahko povem, da nikoli v preteklosti ni bilo v vrtec v Žireh vključenih toliko otrok kot danes (269).« Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poudarjajo, da je predšolska vzgoja lokalna javna služba in da so za zadostno število mest odgovorne občine. Kot pomoč občina staršem ponuja finančno nadomestilo v višini 20 odstotkov cene vrtca. Ker ta v Žireh znaša 729 evrov, to pomeni približno 145 evrov na mesec. Starši pa poudarjajo, da takšna pomoč ne rešuje bistva težave, saj finančno nadomestilo lahko zmanjša strošek, ne more pa nadomestiti storitve, ki je v osnovi javna služba. »Kje naj dobimo varstvo? Naj dam odpoved, da bom lahko varovala sina do septembra? Kje je težava in kako je sploh možno, da o odprtju dodatnega poloddelka le premišljujejo?« se sprašuje Tanja, ki ji ob tem težko uide občutek, da so starši otrok, rojenih »ob neugodnem času«, v neenakem položaju.
Različne prakse in sistemske luknje po Sloveniji
Primer iz Žirov ni osamljen. Odzivi občin in vrtcev po državi kažejo na pomanjkanje enotne prakse pri vključevanju najmlajših otrok med letom, čeprav gre za javno službo, ki bi morala biti dostopna vsem pod enakimi pogoji. V Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da javni vrtci otroke sprejemajo skozi vse leto na podlagi vlog. Staršem svetujejo, naj ob prijavi poleg izbranega vrtca označijo tudi možnost »kamorkoli«, saj si tako povečajo možnost vključitve med letom, kasneje pa lahko ponovno kandidirajo za želeni vrtec. Ob tem priznavajo, da so kapacitete zapolnjene in da med letom praviloma sprejemajo na mesta, ki se sprostijo zaradi izpisov iz vrtca, denimo ob selitvi ali daljši odsotnosti otrok. Izpostavljajo, da je MOL ena redkih občin, ki omogočajo staršem vključitev otrok v vrtce glede na datum rojstva. V Postojni pojasnjujejo, da otroke prav tako sprejemajo med letom do zapolnitve prostih mest in po potrebi oblikujejo dodatne oddelke. Opozarjajo pa na vedno večja nihanja: zaradi pogostejšega podaljševanja starševskih dopustov včasih ne dosežejo minimalnega števila otrok za odprtje oddelka, zato morajo načrtovanje prilagajati sproti in previdneje odpirati nove skupine. »Trenutno tako deluje polovični oddelek, ki ga bomo s 1. [datum] preoblikovali v polni,» dodajajo. V Domžalah priznavajo, da za najmlajše trenutno nimajo več prostih mest. Staršem svetujejo vpis v druge občine ali zasebne vrtce, pri čemer občina zagotavlja subvencije za otroke na čakalnem seznamu.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ponovno poudarjajo, da je predšolska vzgoja lokalna javna služba in da so za zadostno število mest odgovorne občine. Te morajo spremljati potrebe in, če prostih mest ni, začeti postopke za zagotovitev dodatnih kapacitet ali najti koncesionarja ter staršem pisno pojasniti, kdaj bo vključitev otroka mogoča. Ta poudarek na odgovornosti občin kljub temu ne rešuje neposredne stiske staršev, ki se soočajo z birokratskimi ovirami in pomanjkanjem prostih mest v času, ko se morajo vrniti na delo.
Zakonska ureditev starševskih in sorodstvenih dopustov
Ob tem je pomembno razumeti celoten spekter pravic, ki jih imajo starši v Sloveniji. Materinski dopust traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, predate izrabo materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.
S 1. 4. 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Te spremembe veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po 1. aprilu 2023.
Še posebej pomembna je pravica do očetovskega dopusta, ki pripada očetu ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Se pravico uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala oz.
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj). Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Posebne pravice veljajo tudi za posvojitelje, osebe, ki jim je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokove sorodnike, ki jim je podeljena starševska skrb. Ti imajo pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni, če otrok ni starejši od 15 let. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok mlajši od osem let, za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
Če je oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje kot 12 mesecev, se ji za manjkajoče mesece kot osnova upošteva usklajena višina osnovnega zneska minimalnega dohodka. Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, a je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 % osnove. Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, ima pravico do posebnih ugodnosti, ki trajajo tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do dopolnjenega 18. leta. Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam, pri čemer mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
Finančne in socialne pravice ob rojstvu otroka
Poleg dopustov staršem pripadata tudi določena finančna nadomestila in pomoči. Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka. Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine. Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50% znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določena za drugi cestninski razred A.
Zgodovinski pregled in mednarodne primerjave
Porodniški dopust ali materinski dopust je bil v Evropi uvedena v večini 20. stoletja, s strani Mednarodne organizacije dela (ILO) leta 1952 s konvencijo o zaščiti mater. V poročilu iz leta 2010 ILO navaja, da je v tistem letu 51 odstotkov držav po svetu imelo zagotovljen porodniški dopust v dolžini najmanj 14 tednov. V Sloveniji se je porodniški dopust skozi desetletja spreminjal: v poznih štiridesetih letih 20. stoletja je trajal 84 dni, v petdesetih je bil podaljšan na 105 dni, v šestdesetih na 135 dni, v osemdesetih letih je bil sprejet 6-mesečni porodniški dopust, nekaj let za tem pa je bila zakonsko sprejeta možnost delitve porodniškega dopusta med starše. Leta 1986 je bil porodniški dopust podaljšan na eno leto in je vključeval 100-odstotno nadomestilo plače. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih ter Zakon o delovnih razmerjih sta dodatno spodbujala enakopravnejše sodelovanje obeh staršev v skrbi za otroke. Leta 2003 so očetje v Sloveniji poleg že uveljavljenega enoletnega starševskega dopusta dobili pravico do dodatnih 15 dni očetovskega dopusta.
Zagovorniki porodniškega dopusta menijo, da ta pripomore k zdravju otroka in izboljša pozicijo ženske na delovnem mestu. Vendar pa raziskave kažejo, da prekinitve dela zaradi starševske vloge lahko vključujejo tudi »wage penalty« oziroma znižanja plač zaposlenih. Raziskave na slovenskem vzorcu so pokazale, da so starši, predvsem ženske, pri pogovorih o zaposlovanju in napredovanju pogosto vprašani o načrtih glede otrok. Očetje očetovski dopust v manjši meri koristijo tudi zato, ker si več neplačanega dopusta finančno ne morejo privoščiti in ker delodajalec temu ni naklonjen. Nekatere matere ob koncu porodniškega dopusta občutijo separacijsko anksioznost, povezano z občutkom krivde, žalosti ali skrbi ob ločitvi od otroka. Težave s sklenitvijo delovnega razmerja, dodatne obremenitve, onemogočanje napredovanja in razlike v višinah plač pojasnjujejo tudi s percepcijo moških in žensk na delovnem mestu, kjer so matere v očeh delodajalcev pogosto videne kot manj kompetentne in manj predane.
Vpliv na razvoj otroka in organizacijske prakse
Teorije navezanosti, kot sta teoriji Bowblyja in Ainsworthove, poudarjajo pomen interakcije med odraslo osebo (materjo) in otrokom za vzpostavitev varne navezanosti. Bowbly je bil kritičen do vključevanja otrok v vrtec, saj je menil, da je najboljše vzgoje deležen s strani matere. Obdobje specifične navezanosti (med 2. in 6. mesecem starosti) je ključno za razvoj strahu pred tujimi osebami, zato ni primerno za ločevanje otroka od referenčne osebe. Po prvem letu starosti se otrok sčasoma navezuje na več oseb. Zgodnja vključitev otroka v vrtec je lahko ugodna za otroke iz družin, kjer ni dovolj čustvene podpore in kjer imajo otroci slabše možnosti za spoznavni razvoj.
Dobre organizacijske prakse, prijazne do družin, so bolj prisotne v državah, kjer delodajalci nadomeščajo neobstoječe ali slabo razvite nacionalne politike. V Sloveniji pa obstaja dobra nacionalna politika usklajevanja dela in starševstva, kar pomeni manj potrebe po specifičnih praksah delodajalcev. Analiza OECD je pokazala, da je največ informacij o programih, prijaznih za družine, v državah, kot so Avstralija, Japonska, Velika Britanija in ZDA, kjer je ureditev javnega otroškega varstva in z zakonom določenih starševskih dopustov slabša v primerjavi z večino evropskih držav.
Izzivi, s katerimi se soočajo starši, kot je Tanja iz Žirov, kažejo na potrebo po nadaljnjem iskanju rešitev za zagotavljanje zadostnega števila mest v vrtcih, prilagodljivosti sistemov dopustov in bolj enotnih praks po državi. Cilj bi moral biti ustvariti okolje, kjer starši ne bodo primorani izbirati med kariero in skrbjo za svoje otroke, temveč bodo lahko te dve sferi uspešno usklajevali.
tags: #porodniski #dopust #datalab