Bliža se december in s tem čas, ko se delavke in delavci po Sloveniji upravičeno nadejajo posebnih izplačil, kot so božičnica, 13. plača, izplačilo za delovno in poslovno uspešnost, letna nagrada in podobni variabilni deli plače. Pogosto se pojavi nedoumica, ali gre za isto vrsto izplačila ali za različne, ter kakšne so njihove davčne in pravne posledice. Hkrati pa se z novim družinskim članom porajajo vprašanja o pravicah med porodniškim dopustom in vplivu le-tega na finančno stanje. Ta članek ponuja poglobljen vpogled v pojme božičnice in 13. plače ter razjasnjuje pravice in obveznosti v zvezi s porodniškim dopustom, pri čemer izhaja iz veljavne zakonodaje in praktičnih primerov.
Božičnica in 13. plača: Razlike, podobnosti in obdavčitev
V gospodarstvu se izplačila, kot so božičnica in 13. plača, pogosto nanašajo na variabilni del plače, ki je odvisen od rezultatov poslovanja podjetja. Čeprav se v vsakdanjih pogovorih ta pojma pogosto uporabljata kot sopomenki, obstajajo subtilne razlike v njihovi obravnavi in obdavčitvi, ki jih je pomembno poznati.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o dohodnini (ZDoh) urejata obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, kamor pogosto sodijo božičnica ali 13. plača. Zlasti 8. točka prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 določa obdavčitev teh izplačil. Pomembno je ločiti izplačila iz naslova poslovne uspešnosti od drugih nagrad. Medtem ko sta božičnica in 13. plača neposredno vezani na uspešnost podjetja, druge nagrade, kot so razni bonusi ali osebne nagrade zaposlenim, niso nujno pogojene s poslovnimi rezultati.
Zakon o dohodnini (v 44. členu) določa pogoje za ugodnejšo davčno obravnavo izplačil poslovne uspešnosti. Za to ugodnejšo obravnavo je ključno, da podjetja v svojih internih aktih ali kolektivnih pogodbah določijo jasna merila in kriterije za dodelitev teh izplačil. V letu 2023 je veljala neobdavčena višina izplačil za poslovno uspešnost do sto odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Ta ugodnost velja za izplačila v denarju ali naravi, največ dvakrat v koledarskem letu, pod pogojem, da je pravica do takšnega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi.
Kjer je kolektivno dogovarjanje med delavsko in delodajalsko stranjo dobro urejeno, kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba pa veljavna, je v njej ustrezno urejeno tudi nagrajevanje delavcev iz naslova poslovne uspešnosti. Kljub temu avtomatizem redko kje obstaja, zato sindikati pogosto proti koncu leta pozovejo delodajalce k pogajanjem za določitev višine nagrade. V praksi se višina te nagrade pogosto določa s posameznimi kolektivnimi pogodbami in drugimi zavezujočimi akti, socialni partnerji pa se o njej dogovarjajo tudi sproti, vsako leto.
V vsakdanjih pogovorih zaposlenim pogosto ni toliko pomembno, kako se nagrada imenuje. Zato je mogoče, da je izplačilo dela plače iz naslova poslovne uspešnosti v kolektivnih pogodbah dejavnosti poimenovano različno, kot 13. plača, božičnica ali kako drugače. Bistveno je, da se zavedamo, o čem dejansko teče govor ob dejanskih izplačilih. Med božičnico in 13. plačo sicer ni bistvene razlike, saj gre v obeh primerih za izplačilo, povezano s poslovno uspešnostjo. Glavna razlika od drugih nagrad je, da sta ti dve izplačani iz naslova poslovne uspešnosti.
Poseben položaj imajo zaposleni, ki so hkrati tudi družbeniki družbe. V takšnih primerih se del dobička, izplačan kot nagrada za delo na podlagi individualne pogodbe, obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja. Če pa se dobiček izplača na podlagi lastniškega deleža v družbi, se takšno izplačilo po zakonu o dohodnini šteje za dohodek iz kapitala (80. člen ZDoh-2). Dohodek iz kapitala vključuje obresti, dividende in dobiček iz kapitala, obdavčen pa je cedularno, kar pomeni, da se ne všteva v letno davčno osnovo in ni obdavčen s progresivno lestvico.
V okviru zadnjih pogajanj za spremembe zakona o delovnih razmerjih je bila omenjena tudi možnost uvedbe obvezne božičnice, podobno kot je zdaj obvezen regres za letni dopust. Ta ideja je naletela na podporo v sindikatih, saj se pogosto dogaja, da delodajalci ne izplačujejo nagrad delavcem, ki ustvarjajo dobičke podjetju, čeprav so ti dobički zavidljivi, lastniki pa si izplačujejo visoke dividende.
Nekatere države imajo izplačilo 13. plače ali celo 14. plače zakonsko določeno kot obveznost delodajalca. V Evropi so to denimo Grčija (13. in 14. plača), Italija (13. plača) ter Portugalska in Španija (13. in 14. plača). Po svetu se praksa razlikuje: v Indoneziji izplačajo 13. plačo pred ramadanom, na Filipinih ob koncu leta ali v dveh delih, v Braziliji je 13. plača običajno razdeljena na dva dela, v Mehiki pa se izplača ob koncu leta. V nekaterih državah, kot so Francija, Nemčija, Japonska, Kitajska, Singapur, je izplačilo 13. plače postalo poslovni običaj, ki ga delavci pričakujejo.
V Sloveniji pri vseh izplačilih, povezanih z delom, velja načelo nediskriminacije. To pomeni, da delodajalec ne sme postaviti meril in kriterijev za izplačila nagrad ob koncu leta, ki bi bili vezani na osebne okoliščine ali prisotnost na delu, na način, da se znesek izplačila znižuje z rastjo števila dni odsotnosti zaradi bolezni ali porodniškega dopusta. Takšna praksa je lahko kršitev načela enakosti in predstavlja posredno diskriminacijo zaposlenih na podlagi zdravstvenega stanja, invalidnosti, starosti, nosečnosti ali družinskega stanja, ki so možni razlogi za daljšo odsotnost z dela. Delodajalec je sicer avtonomen pri izplačilu poslovne uspešnosti, vendar mora pri tem spoštovati delovno pravo in prepoved diskriminacije. Izplačilo iz naslova poslovne uspešnosti pomembno vpliva na motivacijo in pripadnost zaposlenih.
Vsako leto ZSSS pozove delodajalce, naj skladno s svojimi zmožnostmi izplačajo tako božičnico kot 13. plačo.
Porodniški dopust: Pravice, trajanje in finančni vidiki
Porodniški dopust predstavlja pomembno obdobje v življenju staršev, ki omogoča nego in varstvo otroka ter okrevanje matere. V Sloveniji so starši upravičeni do več vrst dopustov, ki skupaj tvorijo sistem starševskega varstva.
Trajanje in vrste porodniškega dopusta:
Materinski dopust: Namenjen je materi za pripravo na porod, nego in varstvo otroka takoj po porodu ter zaščito materinega zdravja. Ta dopust traja 105 dni in se praviloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Od teh 105 dni je 15 dni obveznih, ki jih mati ne more prenesti na drugega. Materinski dopust se mora izkoristiti v enem kosu. Če se porod zgodi pred predvidenim datumom, se neizrabljen del dopusta po porodu ne izgubi. V izjemnih primerih, kot je bolezen matere, lahko materinski dopust koristi tudi oče ali druga oseba.
Očetovski dopust: Namenjen je očetom za sodelovanje pri negi in varstvu otroka. Oče ima pravico do 30 koledarskih dni očetovskega dopusta. Najmanj 15 dni očetovskega dopusta mora oče izkoristiti najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta, preostanek do 30 dni pa lahko izkoristi kadarkoli do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Očetovski dopust je mogoče izkoristiti v strnjenem nizu ali delno. Ob rojstvu dvojčkov ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Starševski dopust: Namenjen je obema staršema in predstavlja najdaljše obdobje dopusta za nego in varstvo otroka. Vsak od staršev je upravičen do 130 dni starševskega dopusta, kar skupaj znese 260 dni. Od tega je 60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev. Mati lahko na očeta prenese do 100 dni starševskega dopusta, medtem ko oče lahko prenese na mater vseh 130 dni. Neprenosljivih 60 dni lahko vsak od staršev izkoristi najpozneje do osmega leta starosti otroka. Starševski dopust se praviloma izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta.
Finančni vidiki porodniškega dopusta:
Višina nadomestila med porodniškim dopustom je odvisna od več dejavnikov, vključno s statusom posameznika (zaposlen, brezposeln, študent, samozaposlen) in predhodno plačo.
Materinsko nadomestilo: Znaša 100 % osnove, ki se izračuna na podlagi povprečne osnove, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred nastopom dopusta. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno. Če mati med porodniškim dopustom prejema plačo, si lahko pri delodajalcu zagotovi polno ali delno plačilo, odvisno od pogodbe.
Očetovsko in starševsko nadomestilo: Prav tako znaša 100 % osnove, vendar je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Če oseba ni bila zaposlena 12 mesecev pred nastopom dopusta, se za vsak manjkajoči mesec kot osnova upošteva 55 % minimalne plače.
Za izplačilo nadomestil je ključno, da delodajalec pravočasno obvesti pristojne organe (npr. ZZZS ali Center za socialno delo). V primeru, da prejemate plačo in hkrati izkoristite podaljšanje dopusta, je potrebno zagotoviti soglasje delodajalca.
Posebna pravila za javne uslužbence:
Za javne uslužbence veljajo v nekaterih pogledih drugačna pravila. Kot mati ste upravičeni do starševskega dopusta v trajanju 12 tednov s polno plačo. Kot oče pa ste upravičeni do 13 tednov starševskega dopusta s polno plačo. Če oba starša delujeta pod isto pogodbo, lahko skupaj prejmeta 19 tednov polne plače. Pri javnih uslužbencih mora materinski dopust slediti neposredno po porodniškem dopustu.
Podaljšanje starševskega dopusta:
Starševski dopust se lahko v določenih primerih podaljša:
- Ob rojstvu nedonošenčka: Dopust se podaljša za toliko dni, kolikor dni je bila nosečnost krajša od 260 dni.
- Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok: Starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni za dvojčke, za vsakega nadaljnjega otroka pa za dodatnih 90 dni. Očetovski dopust se podaljša za dodatnih 10 dni za drugega ali nadaljnjega otroka.
- Ob rojstvu ali posvojitvi otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo: Podaljšanje se odredi na podlagi mnenja zdravniške komisije.
- Ob varovanju več otrok: Če starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole, se dopust podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni, za štiri ali več otrok pa za 90 dni.
Podaljšanja se seštevajo. V primeru zavrnitve podaljšanja obstaja možnost pritožbe na ministrstvo.
Zaščita pred odpovedjo:
Noseče delavke ter tiste, ki so na porodniškem ali starševskem dopustu, uživajo posebno zaščito pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec jih v času trajanja teh dopustov ne sme odpustiti.
Reševanje dilem in vprašanj:
Pogosta skrb nosečnic in novopečenih mamic je, kako se po porodniškem dopustu vrniti na trg dela, ali jih čaka staro delovno mesto, ali bodo sodelavci razumevajoči in ali bo mogoče usklajevati kariero z materinstvom. Kljub tem skrbem, čas, preživet z otrokom, je neprecenljiv, zato je priporočljivo, da se v tem obdobju posvetite družini.
V primeru zaposlitve za določen čas, ki se izteče pred nastopom porodniškega dopusta, je možno, da vas zaposli sorodnik za določen čas, da bi tako postali upravičeni do porodniškega nadomestila. Ključno je, da ste zaposleni na dan nastopa porodniškega dopusta.
Vsak novorojenček, čigar starši imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v njej, je upravičen do pomoči ob rojstvu otroka, ki je namenjena nakupu opreme. Vlogo je mogoče oddati na centru za socialno delo ali na pristojni občini.
Eden od staršev ali druga oseba, ki neguje in varuje otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom, ki mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur tedensko). Oba starša lahko hkrati delata krajši delovni čas, vendar skupna izraba pravice ne sme preseči 20 ur tedensko. Mati, ki je zaposlena za polni delovni čas, ima na podlagi potrdila specialista pediatra pravico do odmora za dojenje do 18. meseca starosti otroka.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih predstavlja podlago za lažje usklajevanje starševskih in delovnih obveznosti ter podpira enakopravnejšo delitev starševskih pravic in obveznosti med spoloma. Zavedanje o pravicah in obveznostih, povezanih s porodniškim dopustom, je bistveno za nemoteno prehodno obdobje v starševstvo.
tags: #porodniski #dopust #in #13 #placa