V sodobnem delovnem okolju se pogosto srečujemo s specifičnimi situacijami, ki zahtevajo natančno poznavanje delovne zakonodaje. Ena takšnih situacij je prepletanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas in nastopa porodniškega dopusta. To področje je lahko zapleteno, saj se prepletajo pravice zaposlenih, obveznosti delodajalcev in specifični zakonski roki. V tem članku bomo podrobno raziskali, kako zakonodaja ureja tovrstne primere, s poudarkom na pravicah in obveznostih vseh vpletenih strani, še posebej v primeru, ko nastopi nosečnost med pogodbo za določen čas, ki se izteka.
Potek pogodbe za določen čas med nosečnostjo in porodniškim dopustom
Ključno vprašanje, ki se pogosto postavlja, je, ali lahko delodajalec preneha pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ko se delavka nahaja v času nosečnosti ali med izrabo porodniškega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 115. členu jasno določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, medtem ko doji otroka, in staršem med izrabo starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. V takšnih primerih delavcu ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
Vendar pa je pomembno razlikovati med odpovedjo pogodbe in potekom pogodbe za določen čas. Če je pogodba sklenjena za določen čas, se njena veljavnost izteče ob predvidenem datumu, ki je naveden v pogodbi. V primeru, ko delavka nastopi porodniški dopust, medtem ko je pogodba še veljavna, in se ta pogodba izteče med porodniškim dopustom, delovnega razmerja ne morejo odpovedati, ker je pogodba že potekla. To pomeni, da delavec ne bo več zaposlen pri tem delodajalcu, saj se pogodba preprosto ne bo več podaljšala. V takšnem primeru delavec ne bo več zaposlen, ne bo pa dobil odpovedi v klasičnem smislu.
Na forumu se je pojavil zapis naše bralke, ki nastopi s porodniško sredi julija, 1.9. pa ji poteče pogodba za zaposlitev za določen čas, ki je že tretja po vrsti. Ravnatelj razmišlja, da ji ne bi dal nove pogodbe, saj bo itak na porodniški, s čimer bo pristala med brezposelnimi. Po zakonu delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter ves čas, ko doji otroka, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela. Delavcem v času iz prejšnjega odstavka ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca. To pravno varstvo pred odpovedjo velja, če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju le-teh obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje, po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.
Vendar pa je v primeru bralke ključno, da ji pogodba za določen čas poteče. Ravnatelj ji ne bo odpovedal pogodbe, ampak ji pogodbe ne bo podaljšal. Njena delovna razmerja prenehajo zaradi tega, ker ji poteče pogodba za določen čas. Člen 115. ZDR bi veljal, če bi bila zaposlena za nedoločen čas in bi ji ravnatelj odpovedal pogodbo ali pa če bi ji ravnatelj dal odpoved zaradi nosečnosti v času, ko bi njena pogodba za določen čas še veljala.
Zaporedne pogodbe za določen čas in pravica do nedoločenega časa
Zakon o delovnih razmerjih omejuje sklepanje zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Po 53. členu ZDR delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let, razen v primerih, ki jih določa zakon. Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega dvoletnega obdobja.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če delavec na delu ostane tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR). Vendar pa je treba upoštevati prehodna določila, ki jih določa 237. člen ZDR. Dveletna časovna omejitev sklepanja pogodb za določen čas se je začela uporabljati šele 1. januarja 2007, za manjše delodajalce pa 1. januarja 2010. V prehodnem obdobju je bilo dopustno sklepanje pogodb za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja je bil daljši od treh let, razen v primerih, ki jih določa zakon.
V praksi to pomeni, da če je delavec že bil zaposlen za določen čas več kot dve leti (ali tri leta v prehodnem obdobju) in so bili razlogi za sklepanje teh pogodb neustrezni, lahko delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. To pravico je treba uveljavljati pred delovnim sodiščem.
Člen ZOFVI 109/7 navaja, da se pogodbo o zaposlitvi za določen čas lahko, poleg primerov v zakonu o delovnih razmerjih, sklene tudi v primeru, če gre za predvideno zmanjšanje obsega vpisa učencev oziroma dijakov v šolo ali zavod ali za spremembo javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja oziroma predmetnikov.
Glede na to, da je bralka že imela 2 leti zaposlitev za določen čas, in če je bila ta sklenjena v nasprotju z zakonom, bi lahko uveljavljala transformacijo delovnega razmerja. Če je bila pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če delavec ostane na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Vendar pa se 54. člen ZDR začne uveljavljati šele s 1.1.2007, kot zapoveduje 237. člen ZDR. Če je imela bralka že več kot tri leta zaposlitev za določen čas v prehodnem obdobju, potem bi se lahko štelo, da je zaposlena za nedoločen čas. V takšnem primeru bi bilo priporočljivo, da se čim prej posvetuje z odvetnikom.
V eni izmed forumskih objav bralka navaja, da je zaposlena v šolstvu za določen čas že 9 let, nepretrgoma (od 30.8. do 1.9. vsako leto). Navaja, da se nimajo kaj pritoževati, ker je ministrstvo "baraba". To kaže na prakso, kjer se delodajalci izogibajo sklepanju pogodb za nedoločen čas, čeprav bi zakon to v določenih primerih nalagal.
Pravice med porodniškim dopustom in po njem
Tudi če pogodba o zaposlitvi za določen čas poteče med porodniškim dopustom, delavka ohrani določene pravice. Za čas trajanja porodniškega dopusta prejema porodniško nadomestilo, ki se izplačuje preko Centra za socialno delo (CSD). V kolikor delavka nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi (ker ji je potekla), ji med porodniško teče pokojninska doba, vendar ne delovna doba. Delovna doba se upošteva pri izračunu upravičenih dni za dopust pri naslednjem delodajalcu.
Po izteku porodniškega dopusta se delavka, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, prijavi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Tam zaprosi za nadomestilo za brezposelnost. Med prejemanjem nadomestila ji teče delovna doba in pokojninsko zavarovanje.
Na Zavodu za zaposlovanje je potrebno oddati vlogo za denarno nadomestilo. To lahko storite po spletu, osebno ali po pošti. Pred nastankom brezposelnosti ste morali biti zavarovani za brezposelnost najmanj 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Mlajši od 30 let morajo biti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Plačani prispevki za zavarovanje za brezposelnost so pogoj, razen če ste bili v zavarovanje vključeni na podlagi delovnega razmerja, delodajalec pa prispevkov za vas ni plačal. Brezposelni morate biti in vam delovno razmerje ne sme prenehati po vaši krivdi ali volji. Prijavljeni morate biti v evidenci brezposelnih in oddati vlogo za uveljavljanje denarnega nadomestila po prenehanju obveznega zavarovanja.
Letni dopust in regres med odsotnostjo
Pomembno je vedeti, da pravica do letnega dopusta ni vezana na dejansko opravljanje dela, temveč na trajanje zaposlitve. Delavec, ki je bil v času zaposlitve odsoten zaradi bolezni, poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta, ima pravico do letnega dopusta. Če dopust ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi omenjenih razlogov, ga lahko delavec izkoristi do 30. junija naslednjega leta. Enako velja za regres, ki pripada delavcu, ki je bil v koledarskem letu, za katero se regres izplačuje, pri delodajalcu zaposlen vsaj šest mesecev.
V primeru, ko osebi poteče pogodba za določen čas med porodniškim dopustom, ji pripada sorazmeren delež dopusta in regresa, če je bila zaposlena vsaj šest mesecev v koledarskem letu.
Obveščanje delodajalca o nosečnosti
Delavka, ki je noseča, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca. S tem pridobi posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Delodajalec jo lahko v času nosečnosti odpove le s predhodnim soglasjem inšpektorja za delo ali v primeru izredne odpovedi. Če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost, delavka ohrani posebno pravno varstvo, če ga o nosečnosti obvesti takoj ali po prenehanju ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, ter predloži zdravniško potrdilo.
Obvestilo o nosečnosti je ključno za uveljavljanje pravic v primeru, če bi delodajalec kljub temu želel odpovedati pogodbo. Vendar pa v primeru, ko pogodba za določen čas poteče, ne gre za odpoved, ampak za ne-podaljšanje pogodbe.
Nastop porodniškega dopusta
Porodniški dopust lahko nastopite najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Za to potrebujete potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga izda vaš ginekolog. Približno 60 dni pred predvidenim rokom poroda se morate zglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer boste prejeli obrazce za uveljavljanje porodniškega dopusta in seznanjeni s postopki ter pravicami. Najkasneje 30 dni pred nastopom porodniškega dopusta morate delodajalcu predložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda.
Spremembe pri izplačilu porodniškega nadomestila
Zakonska ureditev glede višine starševskega nadomestila se je skozi leta spreminjala. Po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je porodniško nadomestilo za prve tri mesece porodniškega dopusta znašalo 100% vaše osnovne plače. Za nadaljnji devetmesečni dopust za nego in varstvo otroka pa je ZUJF določal višino starševskega nadomestila v višini 90% vaše osnovne plače, če je ta presegala določeno mejo.
Potencialne pravne poti v primeru nezakonitega ravnanja delodajalca
Če menite, da je delodajalec ravnal nezakonito pri sklepanju pogodb za določen čas ali pri prenehanju delovnega razmerja, je priporočljivo poiskati pravni nasvet. V primeru nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas ali nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, vloži tožbo na pristojno delovno sodišče.
Pomembno je poudariti, da so navedene informacije zgolj informativnega značaja in ne predstavljajo pravnega nasveta. Za konkretne primere se je vedno priporočljivo posvetovati s pravnim strokovnjakom.
Denarno nadomestilo za brezposelnost: Ključni vidiki
Denarno nadomestilo vam pripada z naslednjim dnem po prenehanju obveznega zavarovanja, če se v 30 dneh po prenehanju zavarovanja prijavite pri Zavodu in oddate vlogo za uveljavitev nadomestila. Če oddate vlogo za nadomestilo po navedenem roku, se vam skupna dolžina prejemanja nadomestila skrajša za koledarske dneve od 31. dneva po prenehanju zavarovanja do dneva vložitve zahteve. Rok ne teče v obdobju bolezni, upravičenosti do starševskega dodatka, med vojaško dolžnostjo, opravljanja nalog ali usposabljanja za zaščito in reševanje, prestajanja pripora ali zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do 6 mesecev.
Denarno nadomestilo vam je odmerjeno na podlagi povprečne mesečne bruto plače, ki ste jo prejemali v zadnjih 8 mesecih pred nastankom brezposelnosti (mlajši od 30 let pa v zadnjih 5 mesecih). Če ste v zadnjih 5 ali 8 mesecih pred nastankom brezposelnosti prejemali nadomestilo plače (zaradi bolniške odsotnosti, starševstva ali invalidnosti), se vam denarno nadomestilo odmeri na podlagi vaše povprečne mesečne bruto plače za zadnjih 5 oziroma 8 mesecev, ko niste prejemali nadomestila plače.
Trajanje denarnega nadomestila je odvisno od zavarovalne dobe:
- 2 meseca → če ste mlajši od 30 let in ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih.
- 3 mesece → če ste bili zavarovani od 10 mesecev do 5 let.
- 6 mesecev → če ste bili zavarovani od 5 do 15 let.
- 9 mesecev → če ste bili zavarovani od 15 do 25 let.
- 12 mesecev → če ste bili zavarovani več kot 25 let.
- 19 mesecev → če ste starejši od 53 let in ste bili zavarovani več kot 25 let.
- 25 mesecev → če ste starejši od 58 let in ste bili zavarovani več kot 28 let.
Višina denarnega nadomestila se postopoma znižuje:
- Prvi, drugi in tretji mesec: 80 % osnove za odmero nadomestila, vendar najmanj 70 % minimalne plače in največ 130 % minimalne plače.
- Četrti, peti in šesti mesec: 60 % osnove za odmero nadomestila, vendar najmanj 70 % minimalne plače in največ 110 % minimalne plače.
- Sedmi, osmi in deveti mesec: 60 % osnove za odmero nadomestila, vendar najmanj 70 % minimalne plače in največ 100 % minimalne plače.
- Deseti, enajsti in dvanajsti mesec: 60 % osnove za odmero nadomestila, vendar najmanj 70 % minimalne plače in največ 90 % minimalne plače.
- Od trinajstega do petindvajsetega meseca: 50 % osnove za odmero nadomestila, vendar najmanj 70 % minimalne plače in največ 80 % minimalne plače.
Denarno nadomestilo, odmerjeno za polni delovni čas, ne more biti nižje od 1.037,32 EUR bruto na mesec (70 % minimalne plače) in ne višje od 1.926,44 EUR bruto na mesec (130 % minimalne plače).
Dodatni dohodki in obdavčitev
O vsakem pogodbenem razmerju (npr. o sklenjeni podjemni, avtorski pogodbi, pogodbi o poslovodenju ipd.), ki je podlaga za izplačilo dodatnega dohodka, morate delodajalca obvestiti v 8 dneh od sklenitve pogodbe. Če pridobivate dodatne dohodke, jih morate sporočiti. Opustitev obveznosti obveščanja o dodatnih dohodkih pomeni prenehanje pravice do denarnega nadomestila. Če zaslužite več kot 200 EUR neto na mesec, se vam denarno nadomestilo zniža za 50 % dodatnega dohodka iz dela, ki presega znesek 200 EUR neto. Pri izračunu akontacije dohodnine od denarnih nadomestil je upoštevana splošna olajšava, ki je odvisna od višine dohodka. Če v posameznem letu poleg denarnega nadomestila prejemate tudi druge (višje) dohodke, lahko na letni ravni plačate relativno visok poračun (doplačilo dohodnine). Če želite, da pri letni odmeri ne bi prišlo do poračuna dohodnine oziroma vsaj ne do visokih zneskov doplačil, se lahko že ob uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila odločite za nižjo splošno olajšavo ob mesečnem izplačilu. O tem morate obvestiti Zavod za zaposlovanje.
Za čas prejemanja denarnega nadomestila vas bo Zavod prijavil v obvezno zdravstveno zavarovanje. Odjavili vas bodo z iztekom pravice do denarnega nadomestila.