Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj je nedavno organizirala svoj drugi izobraževalni dan, ki je združil širok spekter zdravstvenih delavcev: medicinske sestre, babice, zdravnike ter predstavnike patronažne službe, ki delujejo na področju ginekologije in porodništva. Dogodka se je udeležilo sto strokovnjakov iz celotne Slovenije, kar potrjuje pomen teme, ki je bila v ospredju letošnjega srečanja. Ključni poudarek je bil na povezovanju vseh treh ravni zdravstvenega varstva - od ambulantne do sekundarne in terciarne obravnave - pri skrbi za nosečnice, pri katerih je bil ugotovljen zastoj rasti ploda. Ta kompleksna problematika zahteva celostni pristop, ki zajema nosečnico, porod, oskrbo novorojenčka z zastojem rasti v bolnišnici in domačem okolju, ter nujno podporo staršem.
Cilji izobraževalnega dne in pomen povezovanja
Namen srečanja, ki je potekalo v dvorani Zavarovalnice Triglav v Kranju, je bil pridobiti nova spoznanja in obnoviti strokovna znanja, s čimer bi zagotovili resnično kakovostno obravnavo nosečnic. Kot je poudarila Špela Požun, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege v BGP Kranj, so bili predavatelji multidisciplinarni, saj so poleg internih strokovnjakov BGP Kranj sodelovali tudi zdravniki iz primarnega in terciarnega zdravstvenega sektorja ter izkušena patronažna medicinska sestra. Takšna sinergija omogoča vpogled v različne perspektive in izzive, s katerimi se soočajo pri obravnavi nosečnic z zastojem rasti ploda.
Aleš Rozman, vršilec dolžnosti strokovnega direktorja v BGP Kranj, je izpostavil ključni pomen tovrstnih izobraževalnih dni za vzpostavljanje stikov, spodbujanje sodelovanja in omogočanje odprtega dialoga med strokovnjaki o različnih dilemah, ki se pojavljajo pri obravnavi posameznih zdravstvenih problemov. Posebej je poudaril pomen razprave o delitvi dela med posameznimi nivoji zdravstvenega varstva. Direktor BGP Kranj, Marko Breznik, je dodal, da je še več sodelovanja na vseh ravneh zdravstvenega varstva njegova velika želja za prihodnost.
Izzivi pomanjkanja kadra in pomen sodelovanja na Gorenjskem
Glede na aktualno situacijo v Sloveniji, kjer se soočamo s pomanjkanjem ginekologov, še posebej na primarni ravni, so vsi trije sogovorniki poudarili izjemno pomembnost tesnejšega povezovanja BGP Kranj in njenega kadra s primarnim nivojem zdravstvenega varstva na področju ginekološke obravnave v Gorenjski regiji. Takšno sodelovanje bi lahko bistveno izboljšalo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev za nosečnice v regiji, zlasti tiste, ki potrebujejo specializirano oskrbo zaradi zapletov, kot je zastoj rasti ploda.
#7 - Pozitivni porodni zgodbi kljub sumu na zastoj rasti ploda | Vana S. | porodna zgodba
Ambulantna dejavnost in specialistični pregledi v BGP Kranj
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj ponuja širok nabor specialističnih ambulantnih storitev, ki jih izvajajo priznani strokovnjaki. Razpored dela posameznih zdravnikov omogoča dostopnost do specialistične obravnave v različnih terminih, kar je ključno za pravočasno diagnostiko in zdravljenje.
Med specialisti, ki izvajajo ginekološke preglede, so:
- Aleksandra Vujanovikj, dr. med., spec. gin.: Njena delavnost vključuje vsak lihi četrtek od 13. do 20. ure, vsak sodi četrtek od 7. do 14. ure ter vsak petek od 7. do 14. ure.
- Sabrije Kastrati Lumi, dr. med., spec. gin.: Njena ambulanta je odprta vsak sodi ponedeljek od 13. do 20. ure, vsak lihi ponedeljek od 8. do 15. ure ter vsak četrtek od 7. do 14. ure.
- Irena Virant, dr. med., spec. gin.: Preglede izvaja vsak ponedeljek od 7. do 13. ure ter vsako sredo od 13. do 20. ure.
- Branislav Reljić, dr. med., spec. gin.: Njegovi termini so vsak lihi torek od 13. do 20. ure, vsak sodi torek od 8. do 15. ure ter vsak četrtek od 7. do 14. ure.
- Darko Gregorač, dr. med., spec. gin.: Ambulanta je odprta vsak torek od 7. do 15. ure, vsaka soda sreda od 13. do 20. ure, vsaka liha sreda od 7. do 14. ure ter vsak četrtek od 13. do 20. ure.
- Mithat Handžar, dr. med., spec. gin.: Njegovi termini so vsak sodi torek od 13. do 20. ure, vsak lihi torek od 8. do 15. ure, vsak četrtek od 8. do 15. ure ter vsak petek od 7. do 14. ure.
- Urška Eržen Rupnik, dr. med., spec. gin.: Preglede izvaja vsak sodi ponedeljek od 13. do 20. ure, vsak lihi ponedeljek od 8. do 15. ure ter vsak petek od 7. do 14. ure.
- Mateja Gašperič, dr. med., spec. gin.: Njeni termini so vsak lihi torek od 14. do 17.30 ure ter vsak sodi torek od 8. do 10. ure.
- Tina Sirc, dr. med., spec. gin.: Ambulanta je odprta vsak lihi ponedeljek od 13. do 20. ure ter vsako sredo od 7. do 14. ure.
Ambulanta za pregled dojk in onkološka obravnava
Posebno pozornost si zasluži ambulanta za pregled dojk, ki se nahaja v kleti BGP Kranj. Pri naročanju na kontrolni pregled je ključno slediti navodilom na izvidu zadnjega pregleda dojk, ki določajo interval kontrole (čez 6, 12 ali 24 mesecev). Odčitavanje slik in izdaja izvida potekata preko Onkološkega inštituta v Ljubljani, kar zagotavlja strokovno in zanesljivo obravnavo.
V okviru te specialistične dejavnosti sodelujejo naslednji zdravniki:
- Nikola Bešić, dr.: Preglede izvaja vsak 2. ponedeljek v mesecu od 15. do 19. ure.
- Sabrije Kastrati Lumi, dr.: Njeni termini so vsako 3. … (opomba: tukaj manjka nadaljevanje urnika za dr. Kastrati Lumi glede pregledov dojk).
- Urška Eržen Rupnik, dr.: Njena dejavnost je vezana na vsako 2. in 4. … (opomba: tukaj manjka nadaljevanje urnika za dr. Eržen Rupnik glede pregledov dojk).
- Vida Stržinar, dr.: Izvaja preglede vsako 1. … (opomba: tukaj manjka nadaljevanje urnika za dr. Stržinar glede pregledov dojk).
- Drago Sredanović, dr.: Njegovi termini so vsak torek od 14.30 do 19. ure.
- Srbobran Stanković, dr.: Preglede izvaja vsak ponedeljek od 7.00 do 14.00 ure ter vsak četrtek od 14.00 do 20.00 ure. Poleg tega ima razporejene termine na 27 petkov po urniku od 7. ure dalje.
Zastoj rasti ploda: Kompleksnost in multidisciplinarni pristop
Zastoj rasti ploda (IUGR - Intrauterine Growth Restriction) predstavlja enega najpomembnejših izzivov v perinatalni medicini. Ne gre za enotno klinično sliko, temveč za heterogeno skupino stanj, ki jih opredeljujejo različni etiološki dejavniki in posledice za plod. Zgodnje odkrivanje, natančna diagnostika in celovita obravnava so ključni za zmanjšanje perinatalne umrljivosti in obolevnosti ter za zagotavljanje optimalnega razvoja otroka po rojstvu.
Obravnava nosečnice z ugotovljenim zastojem rasti ploda zahteva interdisciplinarno sodelovanje, ki vključuje ginekologe-porodničarje, ultrazvočne specialiste, neonatologe, pediatre, genetske svetovalce, medicinske sestre ter patronažne delavce. Ključno je, da se vse tri ravni zdravstvenega varstva povežejo v enoten tim, ki zagotavlja kontinuiteto oskrbe.
Primarna raven: Vključuje izbranega ginekologa, ki skrbi za redne nosečniške preglede in zgodnje odkrivanje morebitnih odstopanj. Pri sumu na zastoj rasti ploda je nujno napotitev na nadaljnje specialistične preiskave.
Sekundarna raven: Tu vstopijo ultrazvočni specialisti, ki z naprednimi tehnikami ocenijo rast ploda, strukturo placente, pretoke v žilah ploda in materin ter izvedejo podrobno morfologijo ploda. Morda bodo potrebni tudi genetski testi ali druge diagnostične metode.
Terciarna raven: V primeru resnih zapletov ali visoke ogroženosti ploda je potrebna obravnava v terciarni ustanovi, ki razpolaga z najsodobnejšo opremo in izkušenim kadrom za obvladovanje najzahtevnejših primerov. To lahko vključuje predčasno indukcijo poroda ali nujni carski rez.
Po porodu je skrb za novorojenčka z zastojem rasti ključnega pomena. Potrebno je spremljanje vitalnih znakov, hranjenja, telesne temperature ter zgodnje odkrivanje morebitnih zapletov, kot so hipoglikemija, hipotermija ali respiratorni distres. Nadaljnja pediatrična obravnava in spremljanje razvoja otroka sta ključna za zagotavljanje optimalnega okrevanja in dolgoročnega zdravja.
Podpora staršem v obravnavi zastoj rasti ploda
Starši, ki se soočajo z diagnozo zastoja rasti ploda, pogosto doživljajo veliko tesnobe, strahu in negotovosti. Zato je nujno, da jim zdravstveni delavci nudijo celovito podporo, ki vključuje:
- Jasno in razumljivo informiranje: Staršem je treba na dostopen način razložiti diagnozo, možne vzroke, posledice ter načrt zdravljenja.
- Čustvena podpora: Zdravstveno osebje bi moralo biti empatično in nuditi prostor za izražanje čustev ter skrbi.
- Vključevanje v odločitve: Starši bi morali biti aktivno vključeni v proces odločanja glede nadaljnje obravnave in poroda.
- Dostop do strokovnjakov: Zagotoviti je treba možnost pogostih vprašanj in pojasnil s strani zdravnikov in medicinskih sester.
- Povezovanje z drugimi viri podpore: Po potrebi se lahko staršem ponudi pomoč psihologov, socialnih delavcev ali podpornih skupin.
Povezovanje vseh treh ravni zdravstvenega varstva, kot je bilo poudarjeno na izobraževalnem dnevu v Kranju, je temelj za zagotavljanje kakovostne in celostne oskrbe nosečnic z zastojem rasti ploda ter za zagotovitev najboljših možnih izidov za matere in otroke. Krepitev sodelovanja med primarnim, sekundarnim in terciarnim nivojem ter izboljšanje komunikacije med različnimi strokovnjaki predstavljajo ključne korake k boljši perinatalni skrbi v Sloveniji.
tags: #porodnisnica #kranj #jozi #erzen