Poskusno delo predstavlja pomemben del procesa sklepanja delovnega razmerja, saj omogoča tako delodajalcu kot delavcu oceno primernosti za opravljanje določenega dela. Sodna praksa v Sloveniji je v številnih primerih obravnavala različne vidike poskusnega dela, zlasti v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Ti primeri izpostavljajo pomembnost jasnih kriterijev, pravilne obrazložitve odpovedi ter varstva delavcev v posebnih okoliščinah, kot je nosečnost.
Namen in določitev poskusnega dela
Poskusno delo je vnaprej dogovorjen preizkus sposobnosti za delo. Njegov osnovni namen je omogočiti delavcu, da oceni, ali mu delo ustreza, hkrati pa delodajalcu omogoča oceno, ali delavec izpolnjuje pričakovanja glede znanja, spretnosti in zmožnosti za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavec je že ob sklenitvi pogodbe seznanjen, da bo ocenjen in da v primeru negativne ocene pogodba preneha po poenostavljenem postopku.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 125. členu določa, da lahko delodajalec z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi s poskusnim delom, ki je poseben pogoj za nadaljevanje dela. Veljavnost dogovora o poskusnem delu ni vezana na določitev poskusnega dela v splošnem aktu delodajalca, temveč je bistveno, da je poskusno delo dogovorjeno v sami pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 ne določa, da bi moral imeti delodajalec za ocenjevanje poskusnega dela pisno določene kriterije v posebnem internem aktu ali v pogodbi o zaposlitvi. Kljub temu pa je bistveno, da so delavcu pričakovanja oziroma zahteve delodajalca na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, znana.
Kriteriji ocenjevanja in obrazložitev odpovedi
Kriteriji, po katerih delodajalec spremlja poskusno delo, so lahko različni, odvisno od narave dela. V sodni praksi se pogosto pojavljajo kriteriji, kot so samostojnost, natančnost in pravočasnost opravljanja delovnih nalog. Pomembno je, da so ti kriteriji za delavca znani ali vsaj razvidni iz narave dela, za katerega je bil sprejet.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela mora delodajalec v odpovedi pisno navesti dejanski razlog zanjo. To je v skladu s splošno zakonsko zahtevo, da morajo biti odpovedi obrazložene. Vsebina izpodbijane odpovedi ne sme biti pavšalna; iz obrazložitve mora biti mogoče razbrati konkretne razloge za negativno oceno poskusnega dela. Pisna ocena in poročilo o poteku poskusnega dela morata biti delavcu vročena skupaj z odpovedjo.
Posebni položaji delavcev in varstvo pred odpovedjo
ZDR-1 v 115. členu določa posebno varstvo pred odpovedjo za noseče delavke. Delodajalec zaposleni delavki v času nosečnosti ne sme preklicati pogodbe o zaposlitvi. Ta člen vsebuje tudi izjeme, ko noseči delavki lahko preneha zaposlitev na podlagi odpovedi, vendar le ob predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če obstajajo razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca (likvidacija).
Vendar pa neuspešno opravljeno poskusno delo samo po sebi ne sodi v zakonsko določene izjeme za odpoved zaposlitve nosečnici. Sodna praksa je potrdila, da četudi noseča delavka v času poskusne dobe dela ne opravlja zadovoljivo, ji delodajalec ne sme vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Če delodajalec kljub temu to stori, je takšna odpoved nična.
Pomembno je tudi, da delodajalec v času nosečnosti ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če je delavka delodajalca seznanila z nosečnostjo pred vročitvijo odpovedi, mora delodajalec postopek preklicati. Če delodajalec ne ve za nosečnost, mora delavka, če želi koristiti pravno varstvo, delodajalca obvestiti z zdravniškim potrdilom še pred iztekom odpovednega roka.
Podaljšanje poskusnega dela in bolniška odsotnost
V primeru začasne odsotnosti z dela med poskusnim delom, kot je bolniška odsotnost, se poskusno delo praviloma podaljša. To velja tudi v primeru nosečnosti ali drugih zdravstvenih razlogov. Sodišče je v enem od primerov presodilo, da predčasna negativna ocena poskusnega dela zaradi upravičene odsotnosti z dela zaradi zdravstvenega stanja v nosečnosti predstavlja neupravičeno neenako obravnavo. Ocena poskusnega dela v takšnem primeru ne more biti realna, saj se delavka v dogovorjeni poskusni dobi ni mogla izkazati.
Miha Lučovnik I Nosečnica s cepljenjem proti gripi zaščiti sebe in otroka
Bolniška odsotnost mentorja ali nadrejenega sicer ne more bistveno vplivati na uspeh poskusnega dela, če je šlo za relativno kratko obdobje odsotnosti in če je bil delavec kljub temu sposoben opravljati svoje naloge. Vendar pa je ključno, da se poskusno delo opravlja v zadostnem obdobju efektivnega dela, da je ocena lahko realna. Če je bila ocena podana za premalo efektivnega dela, je lahko nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotna uporaba materialnega prava.
Drugi vidiki in sodna presoja
Sodna praksa se je dotaknila tudi drugih vidikov poskusnega dela:
- Poslovni razlogi: V času poskusnega dela delodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zakon izrecno določa, da lahko delodajalec v času poskusnega dela odpove pogodbo le, če delavec poskusnega dela ni opravil uspešno, ali če so podani razlogi za izredno odpoved ali postopek za prenehanje delodajalca.
- Sporazum o prenehanju in nova pogodba: Ponudba delodajalca za sklenitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in sklenitev nove pogodbe je dopustna, vendar pa v nekaterih primerih ne more biti neodvisna od zakonitosti same odpovedi, še posebej če je časovno neposredno sledila odpovedi.
- Sprememba delodajalca: Če pride do spremembe delodajalca, je določitev poskusnega dela v pogodbi o zaposlitvi med novim delodajalcem in delavcem lahko nezakonita.
- Ugoditev reviziji: Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavcu v času poskusnega dela mogoče podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
- Vročanje odpovedi: Delodajalec mora dokazati, da je bila pogodba o zaposlitvi, ki se odpoveduje, delavcu dejansko vročena.
V končni fazi je za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ključno, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, vključno z jasno in konkretno obrazložitvijo, upoštevanjem posebnih varovanj delavcev in zadostnim obdobjem efektivnega dela za oceno. Sodišče pri presoji vedno natančno preveri, ali so bili kriteriji za oceno jasno določeni, ali je bila ocena objektivna in ali je bila delavcu dana možnost, da se izkaže.