Dojenje predstavlja enega najpomembnejših in najnaravnejših načinov zagotavljanja zdravja in optimalnega razvoja dojenčka. Materino mleko ne zagotavlja le vseh potrebnih hranil za rast in razvoj v prvih šestih mesecih življenja, temveč nudi tudi ključno zaščito pred številnimi okužbami. Kljub številnim dokazanim koristim dojenja, se pri marsikateri materi pojavljajo vprašanja glede dopustnosti določenih razvad med obdobjem dojenja, pa tudi skrbi, kako ravnati v primeru zastrupitve s hrano. Ta članek bo podrobno raziskal vpliv alkohola, nikotina in kofeina na dojenega otroka, ponudil smernice za ravnanje ob zastrupitvi s hrano ter poudaril pomen celostnega pristopa k prehrani in zdravju doječe matere. Poleg tega bo obravnavan tudi vpliv prepovedanih drog, ki predstavljajo še večje tveganje za zdravje in razvoj dojenčka.
Koristi dojenja za mater in otroka
Dojenje prinaša neprecenljive koristi tako za zdravje matere kot za zdravje otroka. Ena najpomembnejših prednosti za dojenčka je njegova zaščita pred mnogimi okužbami. Materino mleko zmanjšuje izpostavljenost otroka onesnaženi hrani, izboljšuje njegovo prehrano in preprečuje okužbe zaradi svojih protivnetnih ter protimikrobnih lastnosti, ki spodbujajo otrokov imunski sistem. Čeprav so bile koristi dojenja pogosto poudarjene predvsem v nerazvitih državah, so tudi študije, izvedene v razvitih državah med srednje bogatim slojem prebivalstva, pokazale, da je pri dojenih otrocih manjše tveganje za drisko, manj bolezni spodnjih dihal, manj vnetij srednjega ušesa, bakterijskih vnetij možganskih ovojnic, infekcij sečil, nekrozantnega enterokolitisa (vnetja črevesja z odmiranjem) ter zastrupitve krvi.
Tudi mati, ki doji svoje otroke, ima od tega številne ugodne posledice za svoje zdravje. Poleg tega, da dojenje pomaga pri povrnitvi telesne teže po porodu, zmanjšuje tudi tveganje za razvoj določenih vrst raka, kot sta rak dojke in rak jajčnikov, ter zmanjšuje verjetnost za razvoj osteoporoze.
Vpliv alkohola med dojenjem
V mnogih kulturah je uživanje vina in piva kot običajnih pijač ob obroku del tradicije. Zgodovinsko so celo majhne količine alkohola tradicionalno priporočali za spodbujanje boljšega dojenja. Vendar pa je ključno razumeti, kako alkohol vpliva na materino mleko in posledično na dojenčka. Alkohol hitro in svobodno prehaja v materino mleko ter se v njem pojavlja na enaki ali celo višji ravni kot v materini krvi med dojenjem. Vsebnost alkohola v mleku nato pada vzporedno s količino v materini krvi.
Visoke doze alkohola lahko zavirajo tvorbo mleka. Pol do ene ure po uživanju alkohola ima mleko značilen vonj, kar lahko vpliva na sprejemanje mleka s strani dojenčka. Raziskave o kroničnem uživanju alkohola med dojenjem so zaskrbljujoče. Zato je pomembno poudariti, da doječe matere ne bi smele uživati alkohola v večjih količinah. Če se mati odloči za občasno uživanje alkohola, je priporočljivo, da počaka vsaj dve uri na vsako enoto zaužitega alkohola, preden ponovno doji, ali pa si mleko izbrizga in ga ponudi otroku kasneje.
Vpliv kajenja med dojenjem
Kajenje cigaret je široko razširjena razvada med ženskami, ki se žal nadaljuje tudi v času nosečnosti in dojenja. Aktivna snov v cigaretah in tobaku je nikotin, ki je izjemno strupen. Znaki blage zastrupitve z nikotinom vključujejo vrtoglavico, slabost in splošno šibkost. Pri otrocih, ki živijo v družinah kadilcev, so v urinu, ne glede na način hranjenja, našli nikotin in njegov presnovek kotinin. Dojeni otroci, katerih matere kadijo, izločajo več nikotina in njegovih presnovkov.
Količina nikotina in njegovih presnovkov v materinem mleku je neposredno odvisna od števila cigaret, ki jih mati pokadi čez dan, ter od časa, ki mine med zadnjim kajenjem in dojenjem. Nikotin v materinem mleku je v odvisnosti od nikotina v materini krvi in je navadno v višjih koncentracijah. Kajenje negativno vpliva na dolžino dojenja in na količino mleka. Otroci doječih mater, ki kadijo, slabše pridobivajo na teži. Že ob rojstvu so otroci kadilk lažji, razlika v pridobivanju teže pa se pokaže že po 14 dneh. Vendar pa niso opazili, da bi se otroci kadilk slabše umsko in gibalno razvijali.
Matere, ki želijo prenehati kaditi, lahko uporabljajo nadomestne nikotinske terapije, kot so žvečilni gumi z nikotinom in nikotinski obliži. Žvečenje žvečilnega gumija z nikotinom je treba prilagoditi času dojenja, da otrok dobi čim manj nikotina. Na ta način se mati izogne izpostavljanju otroka preko 2000 različnim sestavinam cigaretnega dima, vključno z ogljikovim monoksidom.
Iz povedanega je razvidno, da matere, ki dojijo ali negujejo otroka, ne bi smele kaditi. Posebej je nezaželeno kajenje v prisotnosti otrok. Če se mati ne more popolnoma odreči cigaretom, naj vsaj zmanjša količino pokajenih cigaret in morda preide na cigarete z najnižjo vsebnostjo nikotina. Priporočljivo je, da ne kadi vsaj 2,5 ure pred dojenjem in nikoli v prisotnosti otroka.
Vpliv kofeina med dojenjem
Kofein je ena najbolj priljubljenih psihoaktivnih snovi na svetu. Najdemo ga v kavi (66 do 146 mg na skodelico), čaju (20 do 46 mg na skodelico), gaziranih pijačah (32 do 65 mg na pločevinko) kakor tudi v nekateri hrani. Če mati popije eno do dve pijači na dan, ki vsebujeta kofein, so količine kofeina v mleku običajno neškodljive za otroka. Vendar pa se pri pogostem uživanju kofeina ta postopoma nabira v otrokovem telesu. Opisani so primeri dojenih otrok, ki so bili zastrupljeni s kofeinom. Takšni otroci so običajno razdražljivi in slabo spijo. Ko mati preneha z uživanjem kofeina, se njihovo stanje izboljša. Zato je priporočljivo, da doječe matere omejijo vnos kofeina na največ 200 mg dnevno, kar ustreza eni do dvema skodelicama kave ali čaja.
Zastrupitev s hrano med dojenjem: Kaj storiti?
Pogosto se pri doječih materah pojavi vprašanje, kaj storiti v primeru zastrupitve s hrano. Helena je na forumu zastavila vprašanje: "Zaenkrat sicer še nisem imela težav s pokvarjeno hrano, vendar se večkrat spomnim, kaj naj naredim, če mi bo po neki hrani slabo. Ali naj tudi tisti dan dojim ali ne, se bo kaj preneslo na otroka ali ne? Če naj ne dojim, si moram verjetno mleko izbrizgati? Po kolikem času lahko spet ponovno dojim?"
Odgovor Karmen je pomirjujoč: Pri večini zastrupitev s hrano gre za lokalno delovanje strupov, ki so jih izločili mikroorganizmi, na črevesno steno, kar povzroča drisko in bruhanje. V takšnih primerih ovir za dojenje ni. Če gre za okužbe s hrano, mikroorganizmi in njihovi presnovki večinoma delujejo na črevesno sluznico. Kužno je blato ali izbruhana masa. Včasih tudi drugi povzročitelji (virusni in bakterijski) dajejo podobne znake, kot so znaki okužbe s hrano (slabost, bruhanje, vrtoglavica). Na dojenčka se ti povzročitelji prenašajo predvsem z blatom, s kužnimi kapljicami in aerosolom, ki nastane ob bruhanju. Preko mleka bi se na otroka eventuelno prenašali v fazi viremije (prisotnosti povzročitelja v krvi), ki pa je mati običajno ne bi zaznala, ali pa bi se kazala kot splošno slabo počutje s povišano telesno temperaturo.
V splošnem torej omejitev za dojenje - tudi ob znakih zastrupitve s hrano - ni. Paziti je potrebno le na izjemno natančno osebno higieno (umivanje rok), pogosto zračiti prostore in preprečevati morebitni prenos s kužnimi kapljicami iz nosu ali ust.
Preprečevanje zastrupitev s hrano
Zastrupitev s hrano je pogosto posledica prehranjevanja s kontaminirano oziroma zastrupljeno hrano, ki je običajno onesnažena z bakterijami, virusi ali paraziti. Najpogostejši vzroki vključujejo nepravilno shranjevanje živil, zlasti v toplih mesecih, nepravilno konzerviranje hrane ter poškodbe živil zaradi daljših izpadov električnega toka. Med najbolj občutljiva živila sodijo meso, ribe in morski sadeži, mleko in mlečni izdelki, jajca in jajčne jedi ter sladice.
Znaki, ki kažejo na zastrupitev s hrano, so: huda slabost in oslabelost, bruhanje, trebušni krči, driska, dehidracija (velika izguba tekočine v kratkem času), glavobol, hiter in slaboten utrip, ter povišana telesna temperatura. V primeru zastrupitve s hrano je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Če to ni mogoče, se svetuje izzvati bruhanje, če je oseba pri zavesti in od zaužitja ni minilo več kot 6 ur. Po bruhanju je priporočljivo popiti raztopino grenke soli za odvajanje. Ključno je tudi počivati, piti dovolj tekočine (močan nesladkan ruski čaj) in po potrebi jemati medicinsko oglje. Nikakor ne pomagata črna nesladkana kava ali žganje.
Najlažji način za preprečevanje zastrupitev s hrano je skrb za osebno higieno in čistočo delovnih površin ter posode.
Varnost hrane SafeConsume – animacija uporabniške poti
Prehrana doječe matere: Uravnoteženost in izogibanje tveganjem
Prehrana doječe matere igra ključno vlogo ne le za njeno lastno zdravje, temveč tudi za zdrav razvoj otroka. Sodobnejša stališča, ki jih podpirata Svetovna zdravstvena organizacija in vse več pediatrov, menijo, da prehrana doječe matere na kolike pri dojenčku ne vpliva, saj jih lahko imajo tudi dojenčki, ki se hranijo izključno z adaptiranim mlekom. Prepovedana hrana med dojenjem je zato danes bolj mit kot dejstvo, vendar je kljub temu dobro imeti določeno mero previdnosti.
Ženska se mora že od načrtovanja nosečnosti prehranjevati raznoliko in uravnoteženo, kar pomeni pester jedilnik, ki vsebuje vsa potrebna hranila za najboljši razvoj dojenčka. To je dolgoročna naložba, ki vpliva na otrokovo zdravje tudi v odrasli dobi. Vendar pa so nekateri dojenčki občutljivejši od drugih in določenih živil ne prenašajo dobro, zato je dobro, da mamica redno opazuje, kako se njen dojenček odziva na določena živila.
Živila, pri katerih je priporočljiva previdnost, vključujejo živila, ki napenjajo (kapusnice, čebula, česen, stročnice), živila z ostrimi okusi (čili) ter kisla živila (agrumi, ananas, kivi, jagode). Splošneje prepovedana živila med dojenjem so gobe (težko prebavljive), siri s plesnijo (lahko sproščajo toksine), vsa surova oziroma premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora (mleko, jajca, tatarski biftek, suši, tiramisu, suhe mesnine), jetrca (vsebujejo težke kovine), školjke in morski sadeži, sladke pijače in sladkarije, zelo slana živila, živila s transmaščobami in ocvrta živila.
Doječa mamica naj se tem živilom izogiba, vendar si lahko še vedno privošči kozarec vina, skodelico ali dve kave na dan in kakšen posladek. Najbolj pa mora biti pozorna na to, da bo zaužila res dobro toplotno obdelana živila živalskega izvora, saj lahko v nasprotnem primeru tvega resno okužbo ali zastrupitev (salmonela, toksoplazmoza). Skratka, skrbite za uravnoteženo prehrano, pet do šest obrokov dnevno in zadostne količine tekočine (voda, nesladkan čaj).
Presnovno programiranje in vpliv prehrane na dolgoročno zdravje
Prehrana v prvem letu življenja dojenčka je ena najbolj dolgoročnih naložb v njegovo zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis.
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično popije več mleka. S tem mati lahko ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
Priporočila za prehrano doječe matere
Doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočajo se manjši obroki, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerja ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Maščobe naj predstavljajo do 30% dnevnega vnosa energije, pri čemer prevladujejo kakovostna olja rastlinskega izvora. Izredno pomembna je sestava maščob; izogibajte se trans maščobam in omejite nasičene maščobe. Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane kot omega-3 maščobne kisline (DHK in EPK), so ključne za razvoj dojenčkovih možganov in oči. Najdemo jih predvsem v mastnih morskih ribah, ki naj jih doječe matere uživajo vsaj dvakrat na teden.
Vitamini in minerali so esencialni za pravilen razvoj, zato je pomemben zadosten vnos vitaminov A, D, E, C, skupine B, folne kisline ter mineralov kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. Slednji je še posebej pomemben za delovanje ščitničnih hormonov; najpogostejši vir v Sloveniji je jodirana sol.
Dnevne potrebe po tekočini se v času dojenja povečajo na približno 1.700 ml dnevno. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj.
Vpliv prepovedanih drog med dojenjem: Svetlobni snop na temno področje
Obravnavanje vpliva prepovedanih drog med dojenjem je ključnega pomena, saj te snovi predstavljajo izjemno visoko tveganje za zdravje in razvoj otroka. Zmotno je prepričanje, da so naravne droge, kot je marihuana, varne. Nova študija ameriških znanstvenikov je potrdila, kako izredno škodljiva je marihuana za razvijajoči se fetus in dojenčka. Škodljivi učinki uživanja alkohola med nosečnostjo so že dolgo dobro znani in raziskani, vendar se škodljivi učinki marihuane pogosto spregledajo.
»Obstaja zmotno prepričanje, da marihuana ni škodljiva, ker je naravna in rastlinskega izvora,« pravi dr. Jamie Lo, izredna profesorica porodništva, ginekologije in urologije z medicinske fakultete univerze v Portlandu. »Vedno znova poudarjam, da sta tudi opij in heroin rastlinskega izvora.« Kljub škodljivosti uporaba marihuane med nosečnostjo narašča. Analiza Nacionalnega inštituta za zlorabo drog iz leta 2019 je pokazala, da se je uporaba kanabisa med letoma 2002 in 2017 več kot podvojila. Nova metaanaliza strokovnjakov iz Portlanda je osvetlila, zakaj natančno je marihuana za nosečnice tako škodljiva. Povezana je s slabim razvojem ploda, nizko porodno težo novorojenčka, nevarnostjo zgodnjega poroda in celo smrtjo otroka. »Najbolj izstopajoča ugotovitev je, da marihuana povečuje tveganje za perinatalno smrtnost - smrt med nosečnostjo ali kmalu po njej,« izpostavlja dr. Lo. »Prejšnje raziskave kažejo, da prenatalna uporaba kanabisa vpliva na delovanje in razvoj pljuč ploda ter zmanjšuje pljučno prostornino novorojenčka. Ugotovili smo tudi znatno zmanjšan pretok krvi in razpoložljivost kisika v posteljici. To so verjetno ključni mehanizmi v ozadju nekaterih naših ugotovitev.«
Posteljica je ključna povezava med materjo in razvijajočim se plodom, saj zagotavlja kisik, hranila in hormone, potrebne za rast. O nevarnosti uživanja alkohola in drugih drog med nosečnostjo je bilo napisanega že veliko. Uživanje alkohola med nosečnostjo povzroča fetalni alkoholni sindrom. Uživanje opioidov, kot so fentanil, heroin ali kokain, je dobro znan vzrok za prirojene napake, slab razvoj ploda in mrtvorojenost. Kajenje poškoduje razvijajoča se pljuča in možgane ploda - poleg tega je tudi eden izmed vzrokov za sindrom nenadne smrti dojenčka. Raba marihuane med nosečnostjo je povezana z 52-odstotnim povečanjem tveganja za prezgodnji porod in 75-odstotnim povečanjem tveganja za nizko porodno težo (manj kot 2500 gramov). Le peščica študij se je osredotočila na analiziranje učinkov kanabisa na umrljivost novorojenčkov.
Raba prepovedanih drog v obdobju nosečnosti je lahko povezana z zdravstvenimi posledicami pri nosečnici, plodu, porodnici, novorojenčku in otroku pozneje v življenju. Izpostavljenost prepovedanim drogam v nosečnosti in posledice so odvisni od vrste in odmerkov, poti vnosa, stopnje izpostavljenosti, pogostosti in trajanja izpostavljenosti.
Raba prepovedanih drog v nosečnosti je povezana z večjim tveganjem za okužbo z virusom HIV, virusom hepatitisa C, poskusi samomora in slabšo starševsko skrbjo ali zlorabami/zanemarjenjem otrok. Izpostavljenost prepovedanim drogam pred rojstvom je povezana z nižjo telesno težo ob rojstvu, predčasnim porodom, odstopom posteljice in kognitivno prizadetostjo otroka. Poleg neposredne izpostavljenosti prepovedanim drogam na posledice pri otroku in materi negativno vplivajo dodatni dejavniki tveganja, kot so sočasne duševne motnje, sočasna raba več drog, stresorji iz okolja, nedostopna ali omejena predporodna zdravstvena oskrba.
Posledice izpostavljenosti najpogostejšim prepovedanim drogam v nosečnosti in med dojenjem
Kanabis (marihuana): Kanabis je najpogosteje uporabljena prepovedana droga. Raba kanabisa v nosečnosti je povezana z nižjo telesno težo in manjšo velikostjo ob rojstvu, predčasnim porodom, pogostejšim zdravljenjem v intenzivni enoti. Nekateri avtorji povezujejo rabo kanabisa v nosečnosti ter izpostavljenost kanabisu pred rojstvom z negativnimi vplivi na rast možganov pri plodu in mladostniku, slabšo pozornostjo, slabšim razvojem in izvajanjem funkcijskih sposobnosti in veščin, slabšimi akademskimi dosežki, pogostejšimi vedenjskimi motnjami. Posebno pozornost je treba nameniti izpostavljenosti otroka pasivnemu kajenju kanabisa. Kajenje marihuane in tobaka predstavlja podobna tveganja za zdravje nosečnic (pogosto marihuani dodajo tobak in/ali so hkrati kadilci tobaka): respiratorne bolezni (npr. kronična obstruktivna pljučna bolezen), upad respiratornih funkcij, tveganje za raka pljuč. Na voljo ni podatkov o razširjenosti rabe kanabisa med slovenskimi nosečnicami. Večina nosečnic preneha z rabo v obdobju nosečnosti.
Stimulansi: Kokain: Raba kokaina v nosečnosti je povezana s tveganji za spontani splav, predčasni razpok jajčnih ovojev, odstop posteljice, prezgodnji porod, nizko porodno težo in premajhno velikost za gestacijsko starost ob rojstvu. V primerjavi z drugimi prepovedanimi drogami je raba kokaina v nosečnosti povezana z več obravnavami v službah nujne medicinske pomoči zaradi miokardnega infarkta, motenj srčnega ritma, povišanega krvnega pritiska ter posledic na respiratornem in centralnem živčnem sistemu. Glede dolgoročnih negativnih posledic pri otrocih, ki se odražajo kot težave v razvoju govora, motorike in kognitivnih sposobnosti, so ugotovitve nekonzistentne, kar nekateri avtorji razlagajo kot rezultat prisotnosti več hkratnih vplivov iz okolja, kot so npr. disfunkcionalno starševstvo, sočasna raba več drog v nosečnosti, nestabilno in kaotično družinsko okolje. Izpostavljenost kokainu v prvem trimesečju nosečnosti povezujejo z manjšim obsegom glave, slabšim kratkoročnim spominom pri otrocih, delinkventnim vedenjem otrok in mladostnikov, zgodnejšo spolno aktivnostjo in zgodnejšim začetkom rabe psihoaktivnih snovi pri mladostnikih. Posledice izpostavljenosti kokainu v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti so manj poznane, kar je verjetno povezano s podcenjenostjo problematike in slabšim poročanjem. Med najpogostejšimi posledicami pri otrocih strokovnjaki izpostavljajo vedenjske motnje.
Metamfetamin: Raba metamfetamina (sintetični stimulans) v nosečnosti je povezana z izgubo ploda, intrauterino smrtjo ploda, predčasnim porodom, nižjo telesno težo ob rojstvu in manjšo velikostjo za gestacijsko starost, preeklampsijo in gestacijsko hipertenzijo nosečnice ter razvojnimi in vedenjskimi motnjami pri otroku.
Opioidi: Opioidi vključujejo heroin in sintetične opiate. Nemedicinska raba opioidov v nosečnosti je povezana z različnimi zdravstvenimi posledicami, kot so tveganja, povezana z intravenoznim vnosom opioidov (izmenjava igel in/ali drugega pribora za injiciranje, okužbe z virusom HIV, hepatitis C) in zastrupitev (angl. overdose). Izpostavljenost opioidom v nosečnosti je povezana s tveganji za nosečnico in plod/novorojenca/otroka kot so: prezgodnji porod, nizka porodna teža, manjša velikost za gestacijsko starost, krvavitve v zadnjem trimesečju, toksemija, respiratorne težave, višja umrljivost, neonatalni abstinenčni sindrom, sindrom nenadne smrti, manjši premer lobanje in vedenjske motnje.
Neonatalni abstinenčni sindrom (NAS)
Neonatalni abstinenčni sindrom (NAS) ali odtegnitveni sindrom pri novorojenčku se pojavi ob rojstvu in je posledica nenadne odtegnitve, ker ni več izpostavljen drogi kot je bil v času nosečnosti, ko so droge iz materinega krvnega obtoka še prehajale skozi posteljico. Opioidi zlahka prehajajo skozi posteljico in skozi žilno-možgansko bariero nosečnice in ploda. Plod pri dlje trajajoči izpostavljenosti heroinu sčasoma razvije toleranco in telesno odvisnost. Odtegnitev opioidov pri nosečnici po predhodni dolgotrajni izpostavljenosti vodi v pojav odtegnitvene simptomatike pri materi in otroku, plod bo tako izpostavljen večjemu tveganju za stres in smrt, zato je potrebno zdravljenje z zdravili.
NAS se najpogosteje kaže kot tresenje (tremor), prekomerna razdražljivost, intenziven ali vztrajen cvileč jok in pogosto odvajanje tekočega blata. Redko so prisotni epileptični napadi. Najprej se pokažejo pretiran cvileč jok, nemir, razdražljivost, tremor in izraziti refleksi. Razdražljivost lahko vodi v agitacijo, motnje spanja in neutolažljiv jok. Prisotne so lahko tudi nihanje telesne temperature, potenje, kihanje, zehanje in sprememba barve kože. Pridružijo se lahko tudi motnje dihanja in srčnega utripa, bruhanje, motnje hranjenja, mišična napetost, neurejeni gibi, hiperaktivnost (t. i. Morojev refleks), sesanje zapestij ipd. Vsi novorojenčki, ki kažejo znake NAS, ne potrebujejo nujno zdravljenja z zdravili, potrebujejo pa podporno zdravstveno oskrbo.
Ukrepi za preprečevanje uporabe prepovedanih drog med nosečnostjo in dojenjem
Če nosečnica ne zmore sama prenehati z uporabo prepovedanih drog, naj ne odlaša in naj takoj poišče strokovno pomoč. Izbrani lečeči zdravnik bo lahko ocenil njeno zdravstveno stanje ter jo usmeril v obravnavo v ustrezne strokovne službe pomoči. Najbolj varna zaščita za otroka je abstinenca od drog.
Zaključek
Dojenje je dragocen proces, ki zahteva informiranost in skrbnost doječe matere. Razumevanje vpliva razvad, kot so alkohol, kajenje in prekomerno uživanje kofeina, je ključnega pomena za zaščito dojenčka. V primeru zastrupitve s hrano pa je pomembno vedeti, da dojenje praviloma ni ovirano, če mati le ohranja visoko raven higiene. Izpostavljenost prepovedanim drogam med nosečnostjo in dojenjem predstavlja izjemno resno tveganje za zdravje in razvoj otroka, zato je popolna abstinenca edina varna pot. Za nosečnice in doječe matere, ki se soočajo z odvisnostjo, je nujno poiskati strokovno pomoč.