Vprašanje, ali in kako glasba vpliva na razvoj nerojenega otroka, je že desetletja predmet razprav, raziskav in številnih mitov. Od klasičnih mojstrovin do sodobnih ritmov, starši se pogosto sprašujejo, kakšen vpliv imajo zvočni valovi, ki jih delijo s svojim še nerojenim potomstvom. Čeprav se je skozi leta uveljavilo prepričanje o posebnih blagodejnih učinkih klasične glasbe, predvsem Mozarta, na inteligenco in razvoj otroka, novejše raziskave ponujajo bolj celostno in manj dogmatično sliko.
Mozartov učinek: Od fenomena do znanstvenega dvoma
Leta 1993 je svet obkrožila senzacionalna novica: poslušanje Mozartove glasbe naj bi pozitivno vplivalo na razvoj in inteligenco nerojenega otroka. Ta odkritja so sprožila pravi "Mozartov bum" med nosečnicami, ki so v svojo rutino vključile poslušanje njegovih skladb, prepričane v njihov blagodejni vpliv. Na trgu so se pojavile zgoščenke, namenjene nosečnicam, ki so vsebovale nežno Mozartovo glasbo in postale izjemno priljubljene. Vendar pa je, kot se je izkazalo, ta prvotna raziskava zajemala le majhno skupino 36 najstnikov, ki so med reševanjem testa poslušali Mozarta. Na podlagi dobljenih rezultatov so objavili trditev o pozitivnem vplivu njegove glasbe na inteligenco, kar pa je bilo kasneje deležno precejšnje kritike in dvomov.
Novejše in obsežnejše študije, ki so zajele tisoče prostovoljcev, niso našle nobenih trdnih dokazov, ki bi potrjevali, da naj bi zgolj Mozartova glasba imela poseben vpliv na dojenčkov razvoj. Vodja ene od teh raziskav, Jakob Pietschnig, je pojasnil: "Tiste nosečnice, ki so poslušale Mozarta, Bacha, ali pa Pearl Jam, torej, kakršnokoli glasbo, imajo boljše rezultate od skupine, ki ni poslušala ničesar. Nikakor pa na razvoj otroka ne vplivajo le Mozartove skladbe." Ta ugotovitev nakazuje, da je vpliv glasbe bolj splošen in povezan z doživljanjem matere kot pa s specifičnimi skladatelji ali glasbenimi zvrstmi.
Razvoj sluha in odzivnost ploda v maternici
Dogajanje zunanje okolice dojenček začne bolj intenzivno spremljati od približno 16. tedna nosečnosti naprej, ko se mu razvije sluhovod. Plodovnica deluje kot odličen prevajalec zvoka, zato otrok sliši svoje starše in se na različne zvoke odziva na svojstven način. Že v zgodnejših fazah nosečnosti, okoli 20. tedna, plod razvije čutila, vključno s sluhom, in postane odziven na zunanje zvoke. V drugem trimesečju postane povezava z materjo močnejša, saj otrok sliši njen srčni utrip in zaznava njen glas. Na univerzi Helsinki so opravili zanimivo študijo, kjer so nosečnicam v tretjem tromesečju predvajali otroško pesmico, drugi polovici pa ne. Z opazovanjem ultrazvočnih posnetkov so ugotovili, da se otroci v 24. tednu nosečnosti lahko smejijo. Ob poslušanju glasbe, pri 26. tednih nosečnosti, se plodu pospeši srčni utrip, po 33. tednu pa že začne dihati v ritmu.
Številne raziskave potrjujejo, da dojenček v trebuhu zazna zvok in se nanj odziva. Zaradi tega po rojstvu prepozna mamin glas in se celo še po prvih štirih mesecih po rojstvu spominja glasbe ali pravljic, ki jih je poslušal, ko je bil še v maternici. To je še posebej opazno pri klasični glasbi, kot sta denimo Vivaldijevo delo "Štirje letni časi" in Mozartove skladbe, ki naj bi imele pomirjevalni učinek. Nekatere nosečnice poročajo, da se ob poslušanju teh skladb njihovi dojenčki umirijo in prenehajo brcati.
Vpliv različnih glasbenih zvrsti: Mitovi in resničnost
Obstajajo trditve, da naj bi klasična glasba vplivala na umirjenost, inteligenco in hitrejši razvoj govora otroka. Po drugi strani pa naj bi heavy metal glasba povzročala agresivnost ter možnost, da se otrok rodi pred rokom, in bi se naj tudi počasneje samostojno razvijal. Vendar pa te trditve niso bile še uradno potrjene. Otrok v času nosečnosti doživlja toliko različnih dejavnikov, da so zaključki zgolj na podlagi poslušanja določene glasbe nemogoči.
Brain Activation Music for Babies: Gamma Waves for 100% Brain Activation
Dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj
Pomembno je poudariti, da na nosečnost in razvoj otroka vpliva nešteto dejavnikov, med katerimi so uravnotežena prehrana, gibanje, dovolj počitka, izogibanje stresu in škodljivim snovem. Trditev, da naj bi klasična glasba ključno vplivala na hiter razvoj govora ali inteligenco, je težko potrditi ali ovreči, saj je nemogoče izločiti vpliv vseh ostalih dejavnikov. Znanstveniki so sicer potrdili, da se otrok na glasbo, ki jo mati posluša ali izvaja (predvsem v tretjem trimesečju), lahko odziva tudi po rojstvu. Dojenček prepozna zvočno ali glasbeno vsebino iz prenatalnega obdobja in svojo glavo obrača proti izvoru zvoka.
Vloga materinega počutja
Še večjo vlogo kot sama glasba pa zagotovo igra materino počutje ob določenem zvoku. Če se mamica počuti dobro in sproščeno, bo to občutil tudi njen dojenček. Sproščanje ob glasbi, ki vas osrečuje in pomirja, je zato zelo priporočljivo. Glasba je namreč pomembna komponenta naših življenj že od prazgodovine naprej. Preko glasbe se izražamo, sproščamo, pripovedujemo in občutimo. Glasba nam pomaga pri dojemanju zunanjega sveta, zato dejstvo, da jo začutijo tudi malčki v trebuščku, ni tako neverjetno. Sprostitev hormonov sreče ob poslušanju prijetne glasbe pozitivno vpliva tako na mater kot na otroka.
Hrup v nosečnosti: Tveganja in previdnost
Kljub temu, da glasba na splošno blagodejno vpliva na počutje, je pomembno biti pozoren na jakost zvoka. Velika izpostavljenost hrupu ne koristi nikomur, še posebej pa so občutljivi nosečnice in dojenčki. Hrup, ki presega 80 decibelov (dB) in je dolgotrajen, lahko predstavlja zdravstveno tveganje. Študije so pokazale možno povezavo med poklicnim hrupom med nosečnostjo in okvaro sluha pri otroku. Zato je priporočljivo, da se ženske med nosečnostjo izogibajo ravnem hrupa nad 80 dB.
Slušalke, pritrjene neposredno na trebuh, lahko predvajajo glasnost med 75 in 105 dB, kar je lahko škodljivo za plod. Čeprav je plod v maternici relativno dobro zaščiten s plodovnico in trebušno steno, lahko reden in vztrajen zelo glasen hrup (nad 90 dB) povzroči prirojeno izgubo sluha. Kljub temu pa glasba zmerne glasnosti iz materinega okolja ne predstavlja nevarnosti, saj so organi matere v neposredni bližini dojenčka že tako vir precejšnjega "hrupa", ki bi ga moral premagati zunanji zvok, da bi otroka zbudil.
Kaj torej poslušati?
Čeprav znanstvenih dokazov o posebnih blagodejnih učinkih klasične glasbe na inteligenco ni, pa ni prepovedano poslušati glasbo, ki je nosečnici všeč in jo sprošča. Če se mati ob poslušanju glasbe pri zmerni glasnosti počuti dobro, se ob tem sproščajo pomembni hormoni sreče, kar pozitivno vpliva tudi na nerojenega otroka. V tretjem trimesečju bo dojenček zagotovo slišal glasbo, ki jo predvajate. Klasična glasba, nežni zvoki, kot so uspavanke, in čudovite melodije, ki vzbujajo srečo, so zasnovane tako, da pomirjajo, saj gre za preproste, ponavljajoče se melodije. Takšna glasba lahko pomaga stimulirati otrokov slušni sistem in spodbuja zdrav razvoj možganov. Pomembno je, da se nosečnice izogibajo preglasni ali agresivni glasbi.
Na koncu je pomembno poudariti, da otroka v trebuščku ne zanima, kdo je Mozart ali kakšen bo njegov inteligenčni količnik, ko odraste. Zanima ga, kdo sta njegova mama in oče. Zato je najpomembneje, da si bodoči starši medsebojno izkazujejo ljubezen, govorijo, pojejo in berejo pravljice. Vaš glas in vaše petje bosta otroka najbolj pomirila in hkrati razveselila. Poskrbite za svoje dobro počutje, zdravo prehrano, gibanje in dovolj počitka. In če vas veseli obisk rock koncerta, to počnite, dokler se počutite udobno in varno.
tags: #poslusanje #glasbe #prek #skusalk #v #nosecnosti