V sodobnem delovnem pravu je varstvo nosečih delavk pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ključnega pomena, saj zagotavlja, da nosečnost ne postane ovira pri ohranjanju zaposlitve. Posebej kompleksne situacije nastanejo, ko je delovno razmerje povezano s funkcijo prokurista, kar je bilo predmet obravnave v sodni praksi, kot na primer v zadevi Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 934/2017. Ta sodba osvetljuje prepletanje pravic iz delovnega razmerja in statusa prokurista ter poudarja pomen zakonskega varstva nosečih delavk, tudi v primerih, ko je prenehanje delovnega razmerja vezano na prenehanje funkcije.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi in funkcije prokurista
V primeru pogodbe o zaposlitvi, ki je hkrati tudi pogodba o opravljanju prokure, sta stranki lahko dogovorili, da mandat prokurista med drugim preneha na podlagi odpoklica s strani pristojnega organa družbe. V takšnih primerih je lahko dogovorjeno tudi, da delovno pravno razmerje traja do prenehanja funkcije prokuristke. Ob pravilni uporabi materialnega prava to pomeni, da lahko sočasno z odpoklicem s funkcije prokuristke preneha tudi pogodba o zaposlitvi. Ta mehanizem omogoča fleksibilnost pri upravljanju družbe, vendar pa mora biti skrbno usklajen z zakonskimi določbami o posebnem varstvu delavcev.
Posebno varstvo nosečih delavk po ZDR-1
Kljub dogovorjenim določbam o prenehanju delovnega razmerja ob odpoklicu s funkcije prokuristke, zakonodaja v Sloveniji, natančneje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), zagotavlja posebno varstvo nosečim delavkam. V skladu s 115. členom ZDR-1, delavka uživa varstvo ves čas nosečnosti, v tem času pa ji delovno razmerje ne more prenehati. Tretji odstavek navedenega člena izrecno določa, da se v času nosečnosti delavke ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To varstvo je namenjeno zagotavljanju stabilnosti in varnosti noseče delavke ter preprečevanju diskriminacije na podlagi nosečnosti.
Prenehanje delovnega razmerja noseče delavke v primeru prokure: Zapletenost pravnega položaja
Zadeva Pdp 934/2017 je pokazala, da dejstvo nosečnosti delavke, tudi če je ta hkrati prokuristka, bistveno vpliva na zakonitost prenehanja delovnega razmerja. Tudi v primeru, ko je prenehanje delovnega razmerja vezano na odpoklic s funkcije prokuristke, sodišče ne more prezreti zakonskega varstva noseče delavke. Če je delovno razmerje prenehalo v času nosečnosti, se to šteje za nezakonito, ne glede na dogovorjene pogoje o prenehanju funkcije. To pomeni, da delovno razmerje kljub odpoklicu s funkcije prokuristke še vedno traja, če delodajalec ni sprejel drugega sklepa glede razrešitve ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi po poteku varstvenega obdobja.
Vpliv zdravstvenega stanja in dokaznega bremena
V sodnih postopkih, ki se nanašajo na prenehanje delovnega razmerja nosečih delavk, je pomembno tudi ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z zdravstvenim stanjem delavke. Če delavka zatrjuje in dokaže, da je imela v obdobju prenehanja delovnega razmerja zdravstvene ali psihofizične težave, ki so se poslabšale zaradi dejanj delodajalca, sodišče ne sme prezreti teh dejstev. Prav tako sodišče ne sme zanemariti predloga za angažiranje izvedenca ustrezne stroke, ki bi podal mnenje o bolezenskem stanju delavke, vzrokih zanj ter vplivu na njeno dojemanje situacije.
Dokazno breme, da delodajalec ni vedel za nosečnost delavke, v primeru uveljavljanja posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva, nosi delodajalec. To pomeni, da mora delodajalec aktivno dokazati, da ni bil seznanjen z nosečnostjo delavke, če želi obiti zakonsko varstvo. V primerih, ko je bila delavka že v bolniškem staležu zaradi rizične nosečnosti, je dejstvo nosečnosti za delodajalca bolj verjetno znano, kar dodatno obremenjuje njegovo dokazno breme.
Obvestilo o nosečnosti in pravočasnost
Ključnega pomena pri uveljavljanju varstva je pravočasno obveščanje delodajalca o nosečnosti. Zakon ne predvideva posebnega postopka, po katerem naj bi noseča delavka obveščala delodajalca, vendar pa se lahko v primeru, da delodajalec za nosečnost ne ve, zahteva predložitev zdravniškega potrdila. Vendar pa, kot je bilo poudarjeno v sodni praksi, obvestitev nadrejene delavke o nosečnosti lahko pomeni tudi seznanitev delodajalca z dejstvom nosečnosti, še posebej, če delovno mesto ni neposredno povezano z najvišjim vodstvom.
Zakaj in kako se bo spremenil pokojninski in invalidski sistem? (posvet KSJS, 5. 11. 2025, #1)
Odpoklic s funkcije prokurista in prenehanje delovnega razmerja
Poudariti je treba, da odpoklic s statusno pravne funkcije prokurista ne pomeni nujno tudi sočasnega prenehanja delovnega razmerja. Tudi v primeru razrešitve prokurista, lahko pogodba o zaposlitvi preneha le na enega od zakonsko določenih načinov ali če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi. Če pogodba o zaposlitvi vsebuje izrecno obvezo delodajalca, da v primeru prenehanja funkcije prokuristke ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, je to pogodbeno določilo mogoče razumeti tako, da pogodba preneha le v delu, ki se nanaša na delo prokurista, ne pa tudi na delovno razmerje, ki je bilo sklenjeno za nedoločen čas.
Razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi prokurista
Pogodba o zaposlitvi s prokuristom, če je sklenjena za nedoločen čas, je lahko odpovedana le iz enega od utemeljenih zakonskih razlogov, če v njej niso konkretno in jasno urejeni razlogi za njeno prenehanje. V primeru, da se kot razlog za prenehanje pogodbe navaja nesposobnost, mora delodajalec slediti predpisanemu postopku, ki vključuje pisno obvestilo o ugotovljenih pomanjkljivostih, določitev datuma naroka za zagovor in ponudbo drugih možnosti dela ali prekvalifikacije.
Pomen sodne prakse
Sodna praksa, kot je zadeva Pdp 934/2017, jasno potrjuje, da je pravno varstvo nosečih delavk močno in obsežno, tudi v kompleksnih situacijah, povezanih s položajem prokurista. Sodišča dosledno uveljavljajo določbe ZDR-1, ki ščitijo noseče delavke pred nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja. Poudarek je na tem, da nosečnost ne sme biti razlog za izgubo zaposlitve in da mora delodajalec spoštovati zakonska določila, ki zagotavljajo pravico do dela in varnosti v času nosečnosti. V primeru kršitev je delavki priznana pravica do reintegracije in povrnitve vseh pravic iz delovnega razmerja za obdobje nezakonitega prenehanja.
Pravna podlaga in relevantni zakoni
Ključni pravni akt, ki ureja to področje, je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), zlasti člen 115, ki določa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v času nosečnosti. Poleg tega je pomemben tudi Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ki določa postopek pred sodiščem ter zagotavlja pravico do sodnega varstva. Relevantne so tudi druge sodne odločbe, ki oblikujejo sodno prakso in nudijo nadaljnjo interpretacijo zakonskih določb v konkretnih primerih.
Na podlagi navedenega je jasno, da je pravno varstvo nosečih delavk pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v Sloveniji celovito urejeno, pri čemer zakonodaja in sodna praksa zagotavljata močno zaščito pred diskriminacijo in zagotavljata stabilnost v času nosečnosti.