Temeljna plošča, pogosto imenovana tudi "osnovna plošča" ali "temelj", predstavlja ključen element vsake gradnje, saj na njej temelji celotna izvedba objekta. Njen pomen se je v sodobnem gradbeništvu še povečal, predvsem z razvojem nizkoenergijskih, pasivnih in skoraj nič-energijskih gradenj, kjer temeljna plošča igra pomembno vlogo pri doseganju želene energetske učinkovitosti.
Izbira vrste temeljenja: ključ do stabilnosti in učinkovitosti
Vrsta temeljenja, za katero se odločimo, je odvisna od več dejavnikov. Najpomembnejša sta lastnosti zemljine na mestu gradnje ter želena energetska učinkovitost objekta. Do nedavnega so bili pri gradnji družinskih hiš v veliki večini uporabljeni pasovni in točkovni temelji. Vendar pa sodobni pristopi k gradnji, ki poudarjajo energetsko učinkovitost, vse pogosteje narekujejo zamenjavo tradicionalnih pasovnih temeljev s temeljnimi ploščami. Ena izmed sistemskih rešitev, ki se uveljavlja na tem področju, je temeljna blazina SEISMIC podjetja FIBRAN. Rešitev glede vrste temeljenja običajno predlaga arhitekt, ki upošteva specifične pogoje lokacije.
Pred samim izkopom je nujno preveriti morebitne obstoječe napeljave, kot so električni vodi ali komunalni vodi, ki bi jih lahko med gradnjo nehoteno poškodovali. Prav tako je ključnega pomena, da pred začetkom del dobro poznamo okoliški teren in lastnosti zemljine. Z izkopom namreč porušimo naravno ravnovesje tal, kar lahko privede do nestabilnosti.
Na izbiro načina temeljenja bistveno vplivata sestava in nosilnost tal. Kadar imajo tla dobro nosilnost, se lahko odločimo za eno izmed različic klasičnih temeljev, kot so točkovni ali pasovni temelji. Pri tem je pomembno biti pozoren tudi na globino zmrzovanja, ki se običajno giblje med 50 in 100 cm, da preprečimo poškodbe zaradi zmrzovanja. Obstajajo tudi postopki za izboljšanje nosilnosti terena, če ta ni zadostna.
Hidroizolacija: neprekosljiva zaščita pred vlago
Ne glede na nivo podtalnice morajo vsi temelji biti ustrezno zaščiteni s hidroizolacijo. V primeru temeljne plošče hidroizolacija poteka pod celotno ploščo, nad podložnim betonom. Pri točkovnih in pasovnih temeljih pa je hidroizolacija položena nad temelji. Ključno je, da je hidroizolacija zvezna in nikjer prekinjena, saj le tako lahko učinkovito preprečimo vdor vode v objekt. Pogosta napaka pri izvedbi je neustrezen spoj med horizontalno in vertikalno hidroizolacijo, včasih celo prekinjen spoj, ki omogoči prodiranje vlage pod in nad konstrukcijo objekta. Hidroizolacija mora biti tudi ustrezno zaščitena pred mehanskimi poškodbami, ki bi lahko nastale med zasipavanjem terena ali zaradi kasnejšega naravnega premikanja zemljine.
Klasične in sodobne oblike temeljev
Temelji se na splošno delijo na plitve in globoke. Plitvi temelji prenašajo obremenitve iz objekta v vrhnje sloje tal, medtem ko globoki temelji prenašajo sile preko pilotov, vodnjakov ali drugih globinskih elementov. Glede na geometrijsko obliko pa temelje delimo na točkovne, pasovne in temeljne plošče.
- Točkovni temelji: Pri točkovnih temeljih se obtežba iz objekta točkovno prenaša v nosilna tla. Uporabljajo se v primeru, ko so nosilna konstrukcija objekta stebri in drugi točkovni elementi, kot so stopnice ali dimniki. Pogoj za njihovo uporabo so stabilna in trdna tla, brez možnosti neenakomernega posedanja. Točkovne temelje vlijemo na gradbišču na dobro pripravljeno in poravnano podlago v gradbeni jami. Po zasutju jame se na točkovne temelje postavijo stebri, ki se pritrdijo z vertikalno armaturo ali jeklenimi ploščami.
- Pasovni temelji: Pri pasovnih temeljih se obtežba iz linijskih konstrukcijskih elementov, kot so zidovi, prenaša v tla v navpični in prečni smeri. Izdelani so iz vzdolžne armature in betona. Uporabljajo se redkeje, predvsem kadar zaradi slabega ali nestabilnega terena ne moremo uporabiti točkovnih temeljev. V primeru večjih objektov se lahko uporabi temeljni nosilec, ki prenaša obtežbo več stebrov v tla. Ta nosilec je obtežen točkovno, vendar je obenem linijski.
- Temeljne plošče: Pri večjih in zahtevnejših objektih se praviloma izdela temeljna plošča. Temeljno ploščo je mogoče izdelati v različnih debelinah, pri enodružinskih hišah pa se običajno izdela enovita plošča v eni debelini. V primeru zelo slabih nosilnih tal je nujno pristopiti k globokemu temeljenju, s katerim se dosežejo trdnejše plasti terena. Takšna tla so denimo ilovnata tla na Ljubljanskem Barju. Globoko temeljenje se izvaja s piloti, ki so lahko izdelani iz lesa, jekla ali gramoza. Izbira materiala za pilote je odvisna od različnih dejavnikov, kot so globina nosilnih tal, velikost objekta in razpoložljiva mehanizacija.
Projekt temeljne plošče: načrt za uspešno izvedbo
Tako kot za vsako drugo gradnjo, tudi za gradnjo temeljne plošče potrebujemo izvedbeni projekt. Projekt se izdela na podlagi predhodno naročenega geomehanskega poročila in vključuje več načrtov. Med njimi so arhitekturni načrt temeljne plošče, ki določa dimenzije plošče ter debeline in tipe vseh slojev pod ploščo (toplotna izolacija, hidroizolacija, tampon), armaturni načrti, načrti inštalacij ter načrt prebojev. Načrtom mora biti priložen tudi popis gradbeno obrtniških del in materialov. Ti načrti so izdelani izključno za konkreten objekt, pri čemer se upoštevajo specifičnosti terena in drugi pogoji na lokaciji. Posebej pomembno je, da je načrt prebojev izdelan natančno, s točnimi pozicijami prebojev, velikostmi zaščitnih cevi in mesti izhoda izpod plošče.
Do temeljne plošče v treh minutah
Izvedba temeljne plošče: od izkopa do betonaže
Pred začetkom del nadzornik gradnje uredi prijavo vseh udeležencev pri gradnji. Lokacijo gradnje je potrebno označiti z gradbiščno tablo in ograditi z varnostno ograjo. Na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja geodet opravi zakoličbo, s katero se določi pozicija in višina objekta. Glede na zakoličbo se prične izvajati izkop. Po odstranitvi humusa se izvede izkop do globine, določene v načrtu. V primeru slabe nosilnosti terena se izvede globlji izkop do trde podlage.
Za lažjo in bolj natančno izvedbo nadaljnjih del se opravi izravnava dna temeljne jame. Izravnava ni potrebna, če je teren dovolj trden in je bil izkop izveden natančno. Na nosilnem terenu je možno podlago urediti kar z zemljino, na težavnejšem terenu pa se izvede peščeni tampon. Instalacije, ki so bile horizontalno speljane pod temeljno ploščo, je potrebno v nadaljevanju speljati vertikalno v objekt na specifičnih mestih, ki jih vnaprej določi projektant.
S pravilno izvedeno drenažo se odvaja meteorna in talna voda ob objektu. Način izvedbe drenaže je odvisen od lastnosti terena in oblike izkopa.
Ko se prične priprava terena za gradnjo, se najprej utrdi zemljina in nasuje gramoz. Na podložni beton se položi prvi sloj XPS toplotne izolacije. Sledi sloj obojestransko samolepilne hidroizolacije, ki deluje tudi kot vezni element med prvim in drugim slojem XPS toplotne izolacije, ki jo položimo preko izvedene hidroizolacije. Drugi sloj XPS toplotne izolacije se izvede s posebej oblikovanimi utori, ki jih zapolni sveži beton, kar omogoča boljšo povezavo vseh slojev v sistemu.
Opisana sistemska rešitev, imenovana SEISMIC temeljna blazina, ki so jo razvili v podjetju FIBRAN d.o.o., predstavlja odgovor na izzive sodobnega temeljenja objektov na toplotni izolaciji. Gre za sistem, razvit tudi za potresno ogrožena območja, ki ima preverjeno nosilnost v primeru dinamičnih obremenitev, kot je potres.
Izvedba armiranobetonske temeljne plošče se prične z natančno postavitvijo opaža, ki mora slediti arhitekturnim načrtom. Glede na armaturni načrt se nato v opaž položi armatura, ki se zalije z betonom. Zgornja površina plošče se znivelira in izravna. Kot je bilo že omenjeno, lahko obodno toplotno izolacijo temeljne plošče izvedemo že v fazi opaževanja, možno pa jo je dodati tudi naknadno z lepljenjem.
tags: #posteljica #temeljna #plosca #mm