V času starševstva se prioritete vsakega posameznika pogosto korenito spremenijo. Ko se mamica vrne na delovno mesto po izteku porodniškega dopusta, se lahko pojavi skrb glede usklajevanja novih družinskih obveznosti s poklicnimi. V Sloveniji zakonodaja prepoznava te izzive in ponuja več pravic, ki materam in očetom olajšujejo vrnitev na trg dela ter zagotavljajo podporo pri negi in varstvu otroka. Ključni med temi pravicami sta pravica do odmora za dojenje med delovnim časom in pravica do krajšega delovnega časa. Ta članek bo podrobno razložen obe pravici, zlasti s poudarkom na praktičnih vidikih njune uveljavitve, kot tudi na sorodnih pravicah, ki jih prinaša starševsko varstvo.
Materinski in očetovski dopust: Temelj starševskega varstva
Preden se poglobimo v pravice, ki se nanašajo na čas po izteku porodniškega dopusta, je pomembno razumeti osnovne pravice, ki omogočajo nego novorojenčka v prvih mesecih življenja. Materinski dopust traja 105 dni in ga mati nastopi najpogosteje 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. V kolikor mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo (CSD) največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če mati rodi otroka, preden je o izrabi materinskega dopusta obvestila delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če ji zdravstveno stanje tega ne dopušča. V takšnem primeru naj delodajalca obvesti kateri od njenih sorodnikov.
S 1. aprilom 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Te spremembe veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po tem datumu.
Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Ta dopust se lahko izkoristi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. V primeru rojstva dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na CSD. Če oče očetovskega dopusta ne izkoristi, ga lahko koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Ta pravica se uveljavlja po rojstvu otroka, najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na CSD, na katerem je mati uveljavljala svoje pravice.
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Enako velja za očeta, ki lahko na mater prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka. To lahko stori v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, torej v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na CSD. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Posebne pravice veljajo tudi za posvojitelje, osebe, ki jim je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokove sorodnike, ki jim je podeljena starševska skrb. Ti imajo pravico do starševskega dopusta v obsegu, kot ga imata mati ali oče, za otroka do osmega leta starosti. Za otroke, starejše od osmih let in mlajše od 15 let, jim pripada 30 dni starševskega dopusta. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok mlajši od osmih let, za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do 30 dni starševskega dopusta.
V primeru, da je oseba zavarovana za starševsko varstvo, vendar so bili prispevki obračunani za krajše obdobje od 12 mesecev, se za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če oseba ni zavarovana za starševsko varstvo, a je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je prav tako upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva enak izračun. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Pravica do krajšega delovnega časa: Prilagoditev delovnim obveznostim
Po izteku materinskega dopusta se marsikatera mati sooča z vprašanjem, kako uskladiti vrnitev na delo z nego otroka, zlasti če vrtec še ne deluje polni urnik ali pa si starši želijo več časa preživeti z otrokom. Zakonodaja v Sloveniji omogoča pravico do krajšega delovnega časa, ki je lahko prednost tudi za samozaposlene matere in očete. To pravico imata oba starša oziroma skrbnika otroka. Ob rojstvu prvorojenca lahko pravico do krajšega delovnega časa koristi en starš do otrokovega tretjega leta starosti. V primeru uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa zaradi nege otroka, varovanja zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali skrbi za zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, vam ta pravica pripada do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
Pravica do krajšega delovnega časa pomeni, da boste prejemali nižje plačilo za skrajšan delovnik (na primer polovično plačo, če vaš krajši delovni čas zajema 4 ure dela na dan). Za preostanek plačila do polnega delovnega časa je urejeno plačilo v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust. Za uveljavljanje pravice do krajšega delovnega časa se je potrebno najprej dogovoriti za krajši delovni čas in ga uradno potrditi, nato pa na pristojnem Centru za socialno delo oddati Vlogo za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Pri tem bodite pozorni, da med datumom začetka uveljavljanja krajšega delovnega časa in datumom vložitve vloge za pravico do plačila prispevkov ne mine več kot 30 dni. Starši, zaposleni pri delodajalcu, morajo k vlogi priložiti tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju krajšega delovnega časa, v kateri mora biti zapisano obdobje krajšega delovnega časa in število ur vašega dela.
Izkušnje kažejo, da se mamice pogosto odločijo za krajši delovni čas, na primer za 4 ure, 6 ur ali samo eno uro manj od polnega delovnega časa. To je pogosto posledica dejstva, da delovni dnevi trajajo od jutra do poznega popoldneva, medtem ko se vrtci zaprejo bistveno prej. Čeprav je krajši delovni čas vezan na finance, saj so dohodki nižji, pa omogoča več časa preživetega z otrokom in bolj umirjen prehod v delovno okolje.
Pravica do odmora za dojenje: Zagotovilo zdravega prehranjevanja in vezi
Zakon o delovnih razmerjih v 188. členu določa pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja eno uro na dan za vse matere, ki so zaposlene za polni delovni čas in katerih otrok je mlajši od 18 mesecev. Ta pravica je pomembna ne le za zagotavljanje ustrezne prehrane dojenčka, temveč tudi za krepitev vezi med materjo in otrokom ter za lažji prehod v novo življenjsko obdobje.
Za uveljavljanje pravice do odmora za dojenje potrebujete potrdilo izbranega pediatra, ki potrjuje, da se vaš otrok še doji. To potrdilo je podlaga za delodajalca, da izpolni pravice iz delovnega razmerja doječe matere. Odmor si je mogoče vzeti najhitreje eno uro po prihodu na delovno mesto in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa, kar pomeni, da ga ni mogoče koristiti tako, da bi se z delom zaključilo v sedmih urah. Pomembno je vedeti, da se čas odmora za dojenje ne šteje v čas za malico, ki vam pripada.
Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk v 2. členu opredeljuje doječo delavko kot tisto, ki doji otroka in o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca. Ker vsebina zdravniškega potrdila ni natančno določena, zadostuje izjava zdravnika, da ženska še vedno doji. V primeru dvomov delodajalca v resničnost potrdil o dojenju ali v strokovnost pediatra, je dokazno breme na strani delodajalca, kot določa 187. člen Zakona o delovnih razmerjih.
V praksi se je izkazalo, da uveljavljanje te pravice ni vedno enostavno. Nekatere matere so se srečale z nejasnostmi pri pediatrih ali pa so se delodajalci spraševali o verodostojnosti potrdil. Vendar pa je ključno zavedanje, da delodajalec nima pravne podlage za zbiranje občutljivih zdravstvenih podatkov, kot so rezultati krvnih preiskav. Prav tako ne potrebuje dodatnih dokazil, če ima ustrezno zdravniško potrdilo. Če delodajalec zahteva potrdilo o dojenju za vsak mesec posebej, to ne krši določb Zakona o varstvu osebnih podatkov, saj časovna opredelitev potrdila ni predpisana. Vendar, če delodajalec dvomi v resničnost potrdil, mora sprožiti posebne postopke in to dokazati.
Druge pravice in podpore v času starševstva
Poleg pravice do krajšega delovnega časa in odmora za dojenje, slovenska zakonodaja ponuja še vrsto drugih pravic in podpor, ki so namenjene staršem in otrokom:
- Pomoč ob rojstvu otroka: Namenjena materi ali očetu s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki dejansko živita v Sloveniji. Pod enakimi pogoji jo lahko uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če je niso uveljavili starši. Rejniki do te pomoči niso upravičeni. Vlogo je mogoče oddati največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
- Dodatek za družino s tremi otroki: Znesek znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine.
- Dodatek za nego otroka: Namenjen staršu ali drugi osebi za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, do otrokovega 18. leta starosti. Mesečni prejemek znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi hudimi boleznimi.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka s hudo boleznijo. Pravico lahko uveljavlja tudi starš, ki neguje dva ali več otrok s posebnimi potrebami. Vlogo je potrebno vložiti na CSD 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po tem.
- Plačilo prispevkov za socialno varnost: Starši, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševstva, imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela bruto minimalne plače.
V Sloveniji je dojenje podprto z zakoni, ki otroku omogočajo zdravo prehranjevanje, krepijo vez med materjo in otrokom ter nudijo oporo pri prehodu v novo življenjsko obdobje. Kljub temu, da so pravice zapisane v zakonih, se v praksi lahko pojavijo izzivi pri njihovi uveljavitvi. Zato je pomembno, da se starši dobro informirajo o svojih pravicah in se ob morebitnih nejasnostih obrnejo na pristojne institucije, kot so centri za socialno delo, ministrstva ali inšpektorat za delo. Na centrih za socialno delo priporočajo naročanje na sestanke, kjer vam bodo strokovnjaki lahko v živo pomagali pri vsaki zagati. Uradne ure centrov so običajno objavljene na njihovih spletnih straneh.