V Sloveniji se zvišujejo socialni prispevki, kar ima pomemben vpliv na različne skupine prebivalstva, vključno z nosečnicami in samostojnimi podjetnicami. Novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki je bila sprejeta s strani Državnega zbora, prinaša dvig denarne socialne pomoči, medtem ko novela zakona o urejanju trga dela uvaja višja nadomestila za brezposelnost in spreminja pogoje za upokojitev. Te spremembe sprožajo različne odzive in pomisleke, zlasti s strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Ministrstva za finance, ki opozarjata na morebitne negativne posledice za trg dela in javne finance.
Spremembe socialnih prejemkov in kritike Gospodarske zbornice Slovenije
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je kritično reagirala na sprejem novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki zvišuje denarno socialno pomoč. Po njihovem prepričanju bo dvig pomenil, da bodo iskalci zaposlitve manj aktivno iskali nove službe, kar bo državo stalo dodatnih 50 milijonov evrov. Odločitev, ki jo je v Državnem zboru podprlo 33 poslank in poslancev, bo znesek minimalnega dohodka oziroma denarne socialne pomoči v obdobju od začetka junija do konca leta znašal 385 evrov, od leta 2019 pa 331 evrov. Vlada je sicer predlagala zvišanje denarne socialne pomoči z veljavnih 297 na 331 evrov že z začetkom uporabe novele 1. junija. Vendar je matični parlamentarni odbor za delo predlog novele dopolnil z amandmajem Levice, da je znesek v obdobju od začetka junija do konca leta 385 evrov. Okoli 51.200 ljudi naj bi prejelo za 30 odstotkov višjo denarno socialno pomoč, kar presega rast minimalne in povprečne plače.
GZS je opozorila, da se je od leta 2011 višina denarne socialne pomoči zvišala za dve tretjini, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin dvignile le za 8,5 odstotka. "Takšna rast višine socialnih transferjev negativno vpliva na motivacijo iskalcev zaposlitve. Razvrednoti delo nižje plačanih zaposlenih in posledično spodbuja razmah sive ekonomije," so prepričani v zbornici. Spomnili so, da se gospodarstvo sooča s pomanjkanjem kadrov, številna delovna mesta pa ostajajo zaradi strukturnih neskladij in neustreznih političnih odločitev nezasedena, kar povzroča škodo tako gospodarstvu kakor tudi družbi kot celoti. "Zaradi tega bi moral biti cilj politike opolnomočenje posameznika za delovno aktivnost, z dodatnim izobraževanjem in socializacijo, ne pa spodbujanje njegove pasivnosti in nemotiviranosti," so ocenili in dodali, da je danes med brezposelnimi prejemniki socialne pomoči polovica mlajših od 40 let, ki bi v trenutnih razmerah v gospodarstvu delo lahko našli. Odločitev je tudi v nasprotju z mnenjem fiskalnega sveta, ki je sedanjo vlado, ki opravlja tekoče posle, pozval, naj v predvolilnem času ne odlaša z ukrepi za nadaljnjo uravnoteženje javnih financ. Na letni ravni pa pomeni 50 milijonov evrov novih izdatkov za državo, s tem pa veliko breme za javne finance in davkoplačevalce.
Prispevki za socialno varnost samostojnih podjetnikov
Samostojni podjetniki si sami plačujejo prispevke za socialno varnost. Poravnati jih morajo do 20. v mesecu za pretekli mesec. Birokracijo pri plačilu prispevkov ponavadi poskrbi računovodja, za plačilo prispevkov pa lahko poskrbite tudi s pomočjo spletnega računovodstva. Prispevke za socialno varnost je treba poravnati do 20. Če samostojni podjetnik zaposluje delavce, mora kot delodajalec obračunati in plačati prispevke za delojemalce v rokih in na način, ki je določen za akontacijo dohodnine. Zasebniki plačujejo obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost na prehodne račune v skladu s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov RS. Lahko plačujete tudi preko štirih plačilnih nalogov.
Spremembe na trgu dela in višja nadomestila za brezposelnost
Vlada je na dopisni seji sprejela predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki med drugim prinaša višja nadomestila za brezposelnost in javna dela ter rahlja t.i. most do upokojitve. Ker je na sprejetje novele vezano črpanje 140 milijonov evrov evropskih sredstev, vlada DZ predlaga obravnavo po nujnem postopku. Po predlogu novele bo najnižje nadomestilo od 1. januarja 2026 znašalo najmanj 70 odstotkov minimalne plače, najvišje pa prve tri mesece 130 odstotkov, nato pa vsake tri mesece nekaj manj - 110, 100 in 90 odstotkov, po 12 mesecih pa največ 80 odstotkov minimalne plače. V praksi bi to letos pomenilo skok najnižjega nadomestila na 894,40 evra in najvišjega nadomestila na 1661,04 evra bruto.
Ministrstvo za finance sicer predvidenega zvišanja nadomestil za brezposelnost ne podpira. Kot so sporočili, takšno predlagano zvišanje zneskov ne odraža dogajanja na trgu dela in v trenutnih gospodarskih razmerah ni ustrezno. "Slovenija ima še vedno eno najnižjih stopenj brezposelnosti v območju evra in veliko pomanjkanje delovne sile, na kar redno opozarjajo tudi delodajalci. V tem kontekstu je dvig nadomestil za brezposelnost neracionalen ukrep, ki po našem prepričanju ne spodbuja aktivacije delovno sposobnega prebivalstva, ampak lahko deluje kot negativen signal, zlasti za tiste, ki opravljajo zahtevna in slabše plačana dela," so zapisali. Minister za finance Klemen Boštjančič je ponovil, da je sam "izrazito nasprotoval" dvigu nadomestil za brezposelne.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je pojasnil, da je nadomestilo nespremenjeno že od leta 2013. Od tedaj najnižji znesek nadomestila ne sme biti nižji od 530,19 evra bruto, najvišji pa ne sme presegati 892,50 evra bruto. Najvišje nadomestilo je leta 2013 predstavljalo 114 odstotkov minimalne plače, zdaj pa samo še dobrih 30 odstotkov. Feketija je dodal, da bi za zvišanje nadomestila bilo potrebnih okoli 40 milijonov evrov. Od tega bi brezposelni neto prejeli 26 milijonov evrov, preostala sredstva pa bi šla v obliki davkov in prispevkov spet v državne blagajne.
Prof. Ben Barton o poučevanju primerjalnega prava v Sloveniji
Nosečnost in pravice samostojnih podjetnic
Nosečnost je večinoma vesela novica, ki pa samostojnim podjetnicam prinese tudi skrbi. Pogosto v svojem s.p.-ju delajo same. Ko izvedo za nosečnost, se sprašujejo predvsem dvoje: ali bodo na porodniškem dopustu prejemale nadomestilo in kako visoko bo, ter ali bodo kljub odsotnosti obdržale stranke in posledično svoj posel.
Če si samostojna podjetnica plačuje prispevke za zavarovanje za starševsko varstvo, oziroma je zavarovana dan pred nastopom materinskega dopusta, bo upravičena do materinskega in starševskega nadomestila. Enako velja, če je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice.
Starševske pravice:
- Materinski dopust in materinsko nadomestilo: 105 dni (koristi ga lahko le mati, razen v izjemnih primerih). Prvih 105 dni znaša višina materinskega nadomestila 100% osnove. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih.
- Očetovski dopust in očetovsko nadomestilo: 30 koledarskih dni (koristi ga oče).
- Starševski dopust in starševsko nadomestilo: Vsak od staršev ima pravico do 130 dni starševskega dopusta v trajanju 130 dni (oče in mati ga lahko vsaj delno preneseta eden na drugega). Nadaljnjih 260 dni prejema podjetnica starševsko nadomestilo v višini 90% zgoraj omenjene osnove. Vendar pa to nadomestilo ne sme biti nižje od 55% minimalne plače na dan 31. 12. 2006.
V času prejemanja nadomestila bo samostojna podjetnica obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, zavarovana za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prav tako bo zdravstveno zavarovana za primer bolezni in poškodbe zunaj dela.
Višina nadomestila:
Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12-ih mesecih. Materinsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove, očetovsko in starševsko nadomestilo pa 90% osnove. Izjema velja, če osnova ne presega 763,06 evrov, takrat je to nadomestilo 100%.
Če si samostojna podjetnica plačuje višje prispevke, je treba biti pozoren, saj izplačilo nadomestila ne more biti višje od dvakratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji, to je 2.862,74 evrov bruto. Nadomestilo je omejeno tudi navzdol: ne more biti nižje od 55 % vrednosti minimalne plače v Republiki Sloveniji, to je 588,25 evrov bruto. Povišanje osnove za zavarovanje vpliva na ostale socialne transferje, kot je na primer otroški dodatek.
Poslovanje s.p. med porodniškim dopustom
Medtem ko bo samostojna podjetnica na materinskem in kasneje na starševskem dopustu, ne sme delati oziroma opravljati samostojne dejavnosti. To preverja Inšpektorat za delo. Če inšpektor ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost, izgubi pravico do nadomestila in mora vrniti celoten znesek nadomestila z obrestmi.
Kako torej poskrbeti, da bo samostojna podjetnica obdržala stranke in sploh še imela posel, ko se bo po enem letu vrnila? Če ima v s. p.-ju že koga zaposlenega, ne bo težav. Zaposleni bo še naprej opravljal svoje delo. Sicer pa svetujemo, da imenuje nekoga za prokurista ali z njim sklene podjemno pogodbo ali pa zaposli nekoga drugega ali za delo angažira študenta. Skratka, v primeru, da bodo izdajali račune, bodo morali dokazati, da tega dela niso opravili sami.
Morda se bo samostojna podjetnica odločila, da med porodniškim dopustom ne bo poslovala, v tem primeru s.p. »miruje«. Prispevke za vas poravna država. Vendar pa vsi morebitni fiksni stroški (npr. najemnine, stroški računovodstva) še vedno nastajajo.
Ostale spremembe v noveli zakona o urejanju trga dela
Novela zakona o urejanju trga dela predvideva tudi rušenje "mostu do upokojitve". Danes imajo brezposelni, stari 57 ali več oz. tisti s 35 let zavarovalne dobe pravico do 25-mesečnega prejemanja nadomestila že na podlagi desetmesečne zaposlitve v zadnjih dveh letih, po novem pa bi bila pogoja 59 let in 37 let zavarovalne dobe (s prehodnim obdobjem) ter vključitev v zavarovanje vsaj 16 mesecev v zadnjih dveh letih. Načrtovane so spodbude za zaposlitev brezposelnih, starejših od 59 let, v višini 40 odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, možnost razbremenitve delavcev, ki so starejši od 58 let ali so dopolnili 35 let pokojninske dobe, po sistemu 80/90/100, kar pomeni, da bi delali z 80-odstotnim delovnim časom, 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki, ter povečanje obsega začasnega ali občasnega dela upokojencev s 60 ur na 85 ur na mesec.
Najnižje plačilo za javna dela je predvideno v višini minimalne plače. Poleg tega predlog zaostruje agencijsko delo, in sicer z jasnejšo definicijo, zvišanjem bančne garancije ob registraciji agencije s 30.000 na 100.000 evrov in pogojem za tuje agencije, da v Sloveniji vzpostavijo podružnico z vsaj dvema usposobljenima zaposlenima s strokovnim izpitom. Predvidena je tudi dopolnitev pravnih podlag, da se Zavodu RS za zaposlovanje olajša izvajanje posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom.
Zvišanje nadomestil za brezposelnost je primeren ukrep, saj so zdaj nedostojno nizka, nižja v EU-ju ima le Poljska, je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Pri začasnem ali občasnem delu upokojencev se po predlogu novele mesečna omejitev s 60 ur zvišuje na 85 ur.
tags: #povisanje #prispevkov #nosecnost