Dojenček, droben, nebogljen in odvisen od ljudi, ki ga imajo radi. Na prvi pogled se zdi, da nič ne ve in da nič ne zmore. Vendar njegovi možgani ne počivajo. Ravno obratno, lahko bi rekli, da delajo sto na uro. Dojenčkovi možgani s celotnim razvojem vred imajo sedaj najpomembnejšo vlogo v življenju. Ta naloga je pridobiti vse informacije iz okolja in jim pripisati pomen. Informacije iz okolja so v prvi vrsti čisto osnovne stvari, ki so nam odraslim že samoumevne. Recimo, snop svetlobe, ki občasno posveti skozi okno, velika kontrastna slika sredi dnevne sobe, zvok vode, ki vdre skozi pipo in topel mamin objem.
Čutila kot temelj učenja
V prvih mesecih življenja so torej za dojenčkov razvoj najpomembnejša njegova čutila, zato jim posvetimo največ pozornosti. Dojenčku pokažite kontrastno sliko.
Dojenčkovi možgani v prvem letu življenja zrastejo kar za trikrat, v njih pa se vsako sekundo tvori milijon možganskih povezav, ki za vsak slučaj shranijo vse informacije, ki jih ponuja okolje. Te povezave čakajo, da se bodo okrepile, če se bodo enake izkušnje še kdaj ponovile. Stvari, ki jih z dojenčkom ponavljamo in stvari, ki se mu dogajajo večkrat in vsakodnevno, sčasoma postanejo znanje in ne več samo bežna informacija. Temu lahko rečemo tudi učenje. Pomembno je, da se zavedamo, da vse, kar želimo naučiti dojenčka, lahko dosežemo preko igre.
Igra kot sredstvo za učenje
Dojenčka položite na hrbet in se postavite tako, da ga gledate v obraz. Vzpostavite očesni kontakt. S tetra pleničko ga nežno pokrijte po obrazu in recite: ”Ni, ni mame”, ali pa ”Kje je Tim?” Pleničko takoj zatem potegnite z obraza in navdušeno povejte: ”Tukaj je!” Opazujte dojenčkovo reakcijo. Ta igra, znana tudi kot "peek-a-boo" ali "kuku", spodbuja kognitivni razvoj, saj dojenček spoznava koncept stalnosti objekta - da predmeti obstajajo, tudi ko jih ne vidi.
Dojenčka položite preko boka na hrbet in se postavite poleg njega. Približajte se njegovemu ušesu in mu zašepetajte njegovo ime. Nato mu zašepetajte še nekaj drugih besed (npr. mama, ati, babi, dedi, rada te imam,…). Poiščite tulec od papirja in vajo ponovite tako, da šepetate besede v tulec, ki ste ga približali njegovemu ušesu. Ta vaja krepi slušno zaznavanje in povezovanje zvoka z besedo.
Dojenčka položite na podlago na trebušček. Ulezite se nasproti njega tako, da ste tudi sami na trebuhu in ga gledate v obraz. Nagovarjajte ga, da vas pogleda oz. To spodbuja razvoj vratnih mišic in krepi očesni stik, ki je ključen za socialno interakcijo.
Objemite dojenčkove gole nogice s svojimi dlanmi. Pobožajte ga po podplatih. Nato nogice približajte svojemu obrazu in z njimi pobožajte sebe. Doma poiščite pripomočke različnih struktur in materialov in jih predstavite podplatom (požgečkajte ga s čopičem ali svojimi lasmi, krtačo za lase, rutko, …). Pri izbiri sredstev za božanje podplatov bodite kreativni, pa tudi pazljivi. Ta senzorična stimulacija stopal pomaga pri razvoju propriocepcije in senzorične integracije.
Poiščite manjše ogledalce in ga postavite pred dojenčkov obrazek, da se bo pogledal vanj. Povejte mu, da je to v ogledalu on in opišite dele njegovega obrazka. Poiščite tudi večje ogledalo, ki ga imate doma in se postavite predenj z otrokom v naročju. Povejte mu da je to v ogledalu on in opišite dele njegovega celega telesa. Spoznavanje lastnega telesa v ogledalu je pomemben korak pri razvoju telesne samopodobe.
Gibalni razvoj: Od refleksnih gibov do prvih korakov
V zadnjem času se je zelo razvilo področje gibalnega razvoja dojenčka, mamice z dojenčki se lahko udeležite tudi različnih delavnic, kjer poskrbite za zdrav gibalni razvoj dojenčka z različnimi vajami. Vsa področja dojenčkovega razvoja so izredno pomembna in se med seboj močno prepletajo. Prav tako je za dojenčkov splošni zdrav razvoj pomemben preplet dobrega počutja mamice in očka, medsebojno razumevanje, hranjenje, počitek, ljubkovanje in nega.
Gibalni razvoj dojenčka je eno izmed področij, ki starše še posebej zanima in vznemirja. Gibalni razvoj dojenčka se razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.
Gibalni razvoj dojenčka: Prvi mesec
V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa novorojenčkov pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom, miruje le v spanju, zato izraz vse ali nič. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.
Gibalni razvoj dojenčka: Drugi mesec
V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Gibalni razvoj dojenčka: Tretji mesec
Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.
Gibalni razvoj dojenčka: Četrti mesec
Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage in noge prosto postavljene v prostor. Noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Za igro pa se še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet.
Gibalni razvoj dojenčka v prvem mesecu
Gibalni razvoj dojenčka: Peti mesec
Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, pozneje pa tudi levo in desno.
Gibalni razvoj dojenčka: Šesti mesec
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
Gibalni razvoj dojenčka: Sedmi mesec
Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Približno pri tej starosti otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to res zgodi do sedmega meseca. Do vsega opisanega lahko pride tudi precej pozneje, pa je še vedno v mejah normale. Ko je otrok enkrat sposoben, da se po vseh štirih premika po prostoru, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in se postavljati na noge.
Gibalni razvoj dojenčka: Stoja
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami, tudi spuščanje nazaj na podlago sčasoma postane postopnejše in bolj načrtovano, zato moramo otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati. Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja z rokami. V rokah lahko drži igračo in se z njo igra (vendar ne med hojo). Če ga kakšna stvar posebej zanima, pa je previsoko, da bi videl, se dvigne tudi na prste, in ko poteši radovednost, se spusti nazaj na cela stopala.
Gibalni razvoj dojenčka: Hoja
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja, roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni čisto poravnana s telesom, vendar je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo. Večina otrok lahko nekaj sekund samostojno stoji pri enajstih mesecih, večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Hoja je sprva širokotirna, nezanesljiva, brez ustreznega spremljajočega gibanja zgornjih udov. Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pač pa tudi kako. Zelo asimetrično gibanje ali asimetrična hoja s hojo po prstih zahteva napotitev v razvojno ambulanto in bolj podrobno oceno. Večina otrok usvoji zrele vzorce hoje šele pri treh letih. Pri sedmih letih je hoja že praktično zrela in podobna odrasli hoji. S kobacanjem in hojo malček usvoji prostor. Pred njim ni nič več varno, zato poskrbimo za osnovne varnostne ukrepe (ograja na stopnišču, nadzor pri uporabi stopnic, nadzor pri gibanju na prostem). Manjše poškodbe, kot so odrgnjena kolena, postanejo sicer v tem obdobju del vsakdana radovednega otroka, ki se šele uči veščin stanja in hoje.
Razvoj komunikacije in jezika
Razvoj komunikacije se pri otrocih prične že v prvem letu starosti in ne zajema le učenja govora. Pomembno osnovo za govorno-jezikovni razvoj predstavlja razvoj in uporaba gest v zgodnjem obdobju. Geste se razvijajo po določenem zaporedju, ki pa se lahko nekoliko razlikuje pri posameznemu otroku. Do šestnajstega meseca starosti naj bi malčki uporabljali vsaj šestnajst različnih gest. Razvoj gest med devetim in šestnajstim mesecem starosti napoveduje otrokove jezikovne zmožnosti dve leti kasneje, kar vpliva na njegov kasnejši akademski uspeh. Do šestnajstega meseca starosti naj bi otrok uporabljal vsaj šestnajst različnih gest. Zaporedje razvoja gest se lahko do določene mere razlikuje pri posameznih otrocih, a ponavadi drži, da naj bi dojenčki in malčki v obdobju med devetim in šestnajstim mesecem starosti vsak mesec usvojili vsaj dve novi gesti. Geste spodbujajo razvoj tako otrokovih zgodnjih besed kot tudi hitrega širjenja besedišča med osemnajstim in enaindvajsetim mesecem starosti. Malčki takrat razumejo, da imajo predmeti in dejanja svoje ime ter hitro usvajajo nove besede. Raziskave kažejo, da razvoj gest med devetim in šestnajstim mesecem napoveduje otrokove jezikovne zmožnosti dve leti kasneje.
Zgodnje geste se pri dojenčkih razvijajo iz njihovih dejanj in reakcij drugih oseb. Pri tej starosti se naučijo dati predmet drugemu. Dojenčki so pri tej starosti motivirani, da z drugimi delijo svoje interese. Pri enajstih mesecih starosti se dojenčki pričnejo vključevati v vsakodnevno rutino prihodov in odhodov njemu pomembnih ljudi. Pri enem letu starosti se otroci naučijo kazati na predmete, pri čemer na predmet pokažejo z eno roko, pri tem pa so vsi prsti razprti. Pri trinajstih mesecih starosti se malčki pričnejo učiti z opazovanjem in posnemanjem dejanj drugih ljudi. Naučijo se ploskati in pošiljati poljub. Malčki pričnejo kazati s prstom na oddaljene predmete, pri čemer uporabljajo le kazalec ene roke, drugi prsti te roke pa so stisnjeni v pest. Kazalec uporabljajo tudi tako, da ga prislonijo na svoje ustnice, s čimer nakažejo gesto za tiho. Pri petnajstih mesecih malčki uporabljajo simbolične geste, ki so kot prave besede. Prikimajo z glavo ali dvignejo svoje palce, s čimer izrazijo ja, z roko mahajo pred svojim nosom, s čimer sporočijo, da nekaj smrdi, prav tako pa dvignejo svojo roko, s čimer izrazijo, da počakajte. Pri tej starosti se razvijejo druge simbolne geste, kot so dvig obeh rok navzgor, s čimer nakažejo, da nečesa ne vejo, prav tako pa se naučijo dati petko.
Med devetim in šestnajstim mesecem starosti dojenčki in malčki poleg usvajanja gest, usvajajo tudi druge razvojne mejnike socialne komunikacije. Otroci v tem obdobju že vzpostavljajo in zadržijo očesni kontakt ter ga skupaj z obraznimi izrazi uporabljajo, da z drugimi delijo pozornost in čustva. Pogosteje komunicirajo z glasovi in gestami in v svoji igri uporabljajo večji razpon dejanj, poleg tega pa tudi bolj razumejo pomen posameznih besed. V primeru, da so prisotna odstopanja v doseganju teh zgodnjih komunikacijskih razvojnih mejnikov, obstaja verjetnost, da otrok kasni v razvoju govorno-jezikovne komunikacije. V tem primeru je priporočljivo, da čimprej obiščete logopeda, ki se ukvarja z zgodnjo obravnavo otrok. Vir: FIRST WORDS® Project. (2014). 16 Gestures by 16 Months.
Leto dojenčka je polno raznovrstnih izzivov - tako za družino kot za dojenčka. Prvi mesec po rojstvu je namenjen predvsem prilagajanju novorojenčka na okolje zunaj maternice. To je tudi obdobje, ko družina spoznava novega člana. V drugem mesecu se pričenja obdobje dojenčka. Druga polovica leta pa je za starše izredno dinamična. Dojenček postane pravi raziskovalec. Sprva kobaca, nato pričenja hoditi.
Dojenček v prvih treh mesecih zraste približno 3,5 cm na mesec, na teži pa dojenčki v prvih treh mesecih pridobivajo okrog 200 gramov tedensko. Naslednje tri mesece na teži pridobivajo nekoliko manj ‒ približno 140 gramov tedensko, v dolžino pa zrastejo približno 2 cm na mesec. Dojenček po tretjem mesecu že razlikuje med dnevom in nočjo, več spi ponoči - približno 10 ur, a še vedno potrebuje več dremežev tudi čez dan. Večina dojenčkov se za hranjenje še vedno zbuja enkrat do dvakrat na noč, nekateri pa spijo že po šest ur skupaj.
Dojenček okoli šestega meseca že sedi ob opori, nekateri tudi že samostojno. Refleksni gibi jezička pričenjajo izginjati, dojenček uživa v družbi za mizo. Nadaljujemo z dojenjem oziroma hranjenjem po steklenički, uvajati pa začnemo tudi običajno hrano. Hranjenje z različnimi vrstami živil, različnih konsistenc in na različne načine, je pomembno ne le za rast telesa, pač pa tudi za razvoj organov govora.
Rast se v drugi polovici leta upočasni. V dvanajstem mesecu večina otrok potroji svojo porodno težo, od rojstva pa v dolžino zraste približno 25 cm. Tako večina 12-mesečnikov tehta okoli 12 kilogramov in je visokih okoli 80 centimetrov. V drugem letu življenja se bo rast še dodatno upočasnila, tako da bo otrok v višino zrastel približno 1 cm mesečno, kar je približno 12 cm v celem letu. Teža se bo v drugem letu življenja povečala le še za približno 3 kilograme.
Prvi mlečni zob prične običajno izraščati med 6. in 9. mesecem starosti. Najprej se pojavijo spodnji, nato zgornji sekalci. Dojenčkovo telo nam govori, da je pripravljeno na uvajanje mešane hrane. Treba je začeti s skrbno nego ustne votline. Najbolj enostaven ukrep je zamenjava stekleničke s kozarčkom, pitje vode za žejo in umivanje zob.
Kognitivni razvoj in ustvarjalnost
Razvoj človeškega uma in sposobnosti razmišljanja se začne že v najzgodnejših fazah življenja, še preden otrok izgovori prve besede. Učenje jezika in oblikovanje misli temeljita na zmožnosti povezovanja konceptov, razumevanja abstraktnih pojmov in ustvarjanja novih kombinacij informacij. Te sposobnosti so ključne za vseživljenjski kognitivni razvoj in omogočajo, da človek inovativno pristopa k razumevanju sveta okoli sebe. Nedavna raziskava, ponuja vpogled v to, kako dojenčki že pred začetkom govora uporabljajo osnove ustvarjalnega razmišljanja. Študija kaže, da so otroci že pred prvim govorjenjem sposobni kombinirati nove koncepte in jih vključevati v širše razumevanje sveta, kar je lahko bistveno za zgodnje učenje jezika.
Zgodnje faze razvoja ustvarjalnosti pri dojenčkih
Ustvarjalno razmišljanje se pogosto obravnava kot nekaj, kar se razvije kasneje v otroštvu ali celo odraslosti, vendar nova dognanja nakazujejo, da so osnove te sposobnosti prisotne že v prvih mesecih življenja. Raziskovalci so s preučevanjem zmožnosti dojenčkov, da združijo različne koncepte, ugotovili, da zmorejo že zelo majhni otroci ustvariti nove povezave med idejami in jih povezati z že obstoječim znanjem.
Pomen zgodnjega združevanja konceptov pri jezikovnem razvoju
Združevanje različnih konceptov v nove strukture igra ključno vlogo pri razvoju jezika. Ko otrok poveže besedo s pomenom in jo nato kombinira z drugimi izrazi, ustvarja osnovo za razumevanje slovnice in sestavljanja stavkov. Zmožnost dojenčkov, da združijo količinske pojme z imeni predmetov, ne pomeni le pomnjenja novih izrazov, temveč kaže, da jih razumejo kot smiselne enote v svoji miselni strukturi. Učenje in uporaba osnovnih količinskih besed omogočata otrokom prepoznavanje vzorcev in razvijanje razumevanja pojmov, kot so številke, kar je temelj za kasnejše bolj zapletene jezikovne in matematične spretnosti.
Sledenje očem kot inovativna metoda za preučevanje kognitivnega razvoja
Raziskovalci so pri študiji uporabili napredno tehnologijo sledenja očem, da bi spremljali, kako se dojenčki odzivajo na nove besede in konceptualne kombinacije. Sledenje očem ponuja vpogled v otrokovo razumevanje in zanimanje, saj prikazuje, kam usmerja pozornost in kako dolgo se osredotoča na določene slike ali besede. Ta metoda omogoča preučevanje miselnih procesov pri dojenčkih, ki še niso sposobni verbalno izraziti svojega razumevanja. Izsledki študije so pokazali, da so dojenčki sposobni povezati količinske izraze z imeni predmetov ter jih uporabiti pri prepoznavanju slik, kar kaže na kompleksne kognitivne procese v zelo zgodnjem obdobju.
Možne širše implikacije raziskave na področju kognitivnega razvoja
Rezultati te raziskave imajo širše implikacije za razumevanje zgodnjega razvoja ustvarjalnosti in kognicije, saj kažejo, da osnovne oblike produktivnega razmišljanja niso omejene na odrasle ali starejše otroke. Ugotovitve lahko vplivajo na načine, kako starši in vzgojitelji pristopajo k razvoju in spodbujanju otroškega uma. Spodbujanje zgodnjih oblik kreativnega razmišljanja bi lahko izboljšalo ne le jezikovni, temveč tudi matematični in socialni razvoj, saj so vsi ti elementi povezani s sposobnostjo združevanja in reinterpretacije informacij.
Ustvarjalnost kot evolucijska prednost
Človeška ustvarjalnost ima korenine v sposobnosti kombiniranja in preoblikovanja obstoječih informacij, kar omogoča prilagoditev in inovacij. Evolucijsko gledano ima ta lastnost veliko prednost, saj omogoča ljudem prilagajanje novim okoljem, reševanje kompleksnih problemov in razvoj naprednih tehnologij. Zmožnost, da tovrstno ustvarjalnost opazimo že pri dojenčkih, kaže, da je sposobnost kombiniranja in inoviranja v osnovi zapisana v našem razvoju. Razumevanje tega procesa lahko prispeva k nadaljnjim raziskavam na področju kognitivne znanosti in pomaga pri razvoju novih pristopov za spodbujanje učenja pri otrocih. Nova raziskava odpira pomembna vprašanja o tem, kako zgodaj v življenju človek razvije osnovne gradnike kreativnega razmišljanja in kako so te sposobnosti povezane s kognitivnim in jezikovnim razvojem. Sodobne metode preučevanja, kot je sledenje očem, omogočajo vpogled v kognitivne procese, ki so bili nekoč neizmerljivi, in pomagajo znanstvenikom razumeti, kako dojenčki že zelo zgodaj kombinirajo nove informacije in se odzivajo na nove izzive.
Prehranske potrebe dojenčka
Za ves ta razvoj so potrebna raznovrstna hranila in energija. Čeprav se vaš malček vsak dan zdi vse bolj podoben malemu odraslemu, je pred njim še precej rasti in njegove prehranske potrebe so drugačne od vaših. Prav neverjetno je, da otrok med prvim in drugim letom starosti potrebuje skoraj trikrat več energije glede na svojo velikost kot odrasli. Zagotoviti mu je treba zdravo in uravnoteženo prehrano, ki zagotavlja pravo ravnovesje hranilnih snovi, potrebnih za optimalen razvoj.
Železo ima pomembno vlogo pri številnih telesnih funkcijah in je bistveno hranilo za zdrav razvoj možganov. Najboljši viri železa so meso, mastne ribe in jajca ter rastlinski viri, kot so fižol in zelena listnata zelenjava. Meso in ribe vsebujejo hemsko železo - vrsto železa, ki se lažje uporablja in absorbira v primerjavi z nehemskim železom, ki ga najdemo v rastlinskih virih. Ker so malčki temperamentni in včasih izbirčni, njihov apetit pa ni velik, mnogi malčki iz svoje prehrane ne dobijo dovolj železa. Osupljivo dejstvo je, da več kot 50 % malčkov, starih od 18 mesecev do 3 let, ne zaužije priporočene dnevne količine železa, zato morajo biti starši pozorni na to življenjsko pomembno hranilo. Da bi povečali vnos železa, poskusite otroku vsak dan ponuditi vsaj eno živilo, bogato z železom. Če ga kombinirate z zelenjavo ali koščkom sadja, bogatega z vitaminom C, bo malčkovo telo železo učinkoviteje absorbiralo. Nadaljevalne mlečne formule za dojenčke in mlečne formule za malčke so obogatene z železom in jih lahko uporabite, če vas skrbi otrokov vnos železa.
Še eno bistveno hranilo v tem obdobju je vitamin D, ki pomaga telesu pri absorpciji kalcija in fosforja in s tem pri razvoju otrokovih kosti. Glavni naravni vir vitamina D je poletna izpostavljenost otrokove kože sončnim žarkom. Vendar sonce ni povsod po svetu dovolj zanesljiv vir. Zato naj bi po priporočilu Ministrstva za zdravje vsi otroci med 1. in 3. letom starosti dnevno zaužili vsaj 7 mcg vitamina D, ne glede na izpostavljenost soncu. Po ocenah približno četrtini otrok primanjkuje življenjsko pomembnega vitamina D. Še en dober način, kako pomagati malčku pri oskrbi s potrebnimi hranili v tem obdobju, je mleko za malčke.
Igra kot ključ do učenja
Igra je otrokov način učenja. Mlajši malčki se pogosto igrajo sami, kar je povsem normalno. Tudi če je otrok v družbi drugega malčka, morda med njima ne bo prišlo do interakcije. Tej igri pravimo vzporedna igra. Ker se vedno bolj zaveda, kaj se dogaja okoli njega, in je vedno bolj samozavesten, bo vaš malček morda tu in tam želel prevzeti nadzor nad dogajanjem. Dovolite mu, da izbere, kaj bo oblekel ali katero igro se bo igral. Več kot se nauči in razume, bolj z zanimanjem prisluhne vašim besedam. Ne pozabite, da boste morali biti pozorni tudi na obrazno mimiko in barvitost govorice, ki jo uporabljate v njegovi bližini. Vaš malček se uči tako, da vas posnema, in to na načine, ki jih ne bi mogli predvideti.
tags: #pozdravljen #dojencek #ucila