Novorojenček je krhko malo bitje, ki se neverjetno hitro razvija. Za mnoge starše je držanje dojenčka v naročju povsem nova izkušnja in potrebujejo čas, da se nanjo navadijo. Še posebej očetje znajo biti v strahu. Ne zamerite jim. V prvih treh mesecih dojenčkovega življenja je zelo pomembno, da dojenčka pravilno držite, ne glede na to, ali ga dvigujete, spuščate, povijate, hranite, držite, nosite ali previjate. Verjetno ste že naleteli na angleški izraz 'baby handling', ki se nanaša na pravilen način ravnanja pri vseh dejavnostih z dojenčkom.
Zakaj je baby handling pomemben?
Baby handling, tj. pravilno ravnanje z dojenčkom, je pomembno za motorični in celoten razvoj vašega otroka. Ko dojenčka pravilno držite, dejansko pošiljate informacije otrokovim možganom o tem, kakšni naj bi bili gibi. Dojenčkovi možgani si te položaje zapomnijo in ko jih bo otrok nekega dne, v bližnji prihodnosti, pripravljen ponoviti, jih bo ponovil, tako kot ste jih učili v prejšnjih mesecih. Ravnanje z dojenčkom je še posebej pomembno za nevrološko ogrožene otroke v prvih treh mesecih, pomembno pa je tudi, da starši zdravih otrok vedo, kako pravilno ravnati z dojenčkom.
Pravilno ravnanje z dojenčkom je pomembno za motorični in celoten razvoj vašega otroka.
Osnovna pravila ravnanja z dojenčkom
Osnovna pravila ravnanja z dojenčkom se nanašajo na položaj dojenčkovih rok in vrtenje trupa. Roke naj bodo med vsemi aktivnostmi pred dojenčkovim telesom in nikoli ne smejo zaostajati za trupom. Vrtenje trupa je pomembno, ker razvija gibljivost telesa in moč mišic trupa. Prve tri mesece dojenček ne more nadzorovati gibov glave, zato starši veliko pozornosti namenjajo podpori glave.
Najpogostejša napaka, ki jo starši naredijo, je, ko pri dvigovanju dojenčka iz ležečega položaja z eno roko podpirajo vrat in glavo, z drugo pa zadnjico in hrbet. Pri dvigovanju dojenčka na ta način otrokove roke padejo za telo, kar je napačen položaj. Dojenčka je treba pravilno dvigovati bočno. Glava in trup naj bosta v isti liniji, otrokove roke in noge pa naj bodo rahlo pokrčene pred telesom. Ko dojenčka spuščamo, je vrstni red obrnjen.
Kako pravilno dvignemo dojenčka?
Ko je otrok obrnjen na desni bok, mu z levo roko držimo naprej pokrčeno desno nogo, nato svojo levo roko samo pomaknemo naprej med otrokovimi nogicami do njegove desne rame, kjer svojo dlan položimo pod otrokovo ramo, lice oziroma glavo. Ko je naša roka pod otrokovo ramo, desno roko od komolca do prstov položimo na otrokovo zadnjico, hrbet in glavo. Pazimo, da s prsti pridemo na glavico in ne za vrat.
Nato otroka z desno roko položimo na levo roko in z njima rahlo stisnemo (s celima rokama od komolcev do prstov) otroka ter ga počasi dvignemo, najprej glavo, nato ramena in nazadnje medenico. Tako dvigamo otroka, pri katerem nadzorovanje glave še ni dobro razvito.
Pri starejšem otroku, ki glavo že nadzoruje, je postopek enak, le da s prsti obeh rok ne sežemo na glavo, ampak le do ramen, pri dvigu otroka pa s svojo desno roko otrokovo levo ramo rahlo potisnemo navzdol, da sam dvigne glavo od podlage. Popolnoma enako ravnamo, če ga želimo dvigniti z drugega boka, le naše roke se zamenjajo.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Polaganje dojenčka
Ko želimo otroka položiti na desni bok, je naša leva roka med otrokovimi nogami položena na trup in pod otrokovo desno ramo. S svojo desno roko smo na otrokovem levem boku, delno hrbtu, in nadzorujemo položaj leve rame in glave. Ko otrokova medenica pride v stik s podlago, z obema rokama še vedno čvrsto držimo otroka. Preden spustimo na podlago še ramo, poskrbimo, da sta obe otrokovi roki usmerjeni naprej. Ko je rama na podlagi, jo spustimo in nadzorujemo še glavo, dokler tudi ta ni na podlagi. Čim starejši je otrok, tem bolj bo sodeloval in več bo naredil sam. Ko vidimo, da otrok sam nadzoruje glavo, mu to pustimo, prav tako tudi, ko se sam opre na roko pri polaganju. Enako ravnamo pri polaganju na drugi bok, zamenjamo le svoji roki.
Pravilno držanje dojenčka v naročju
Ko smo dojenčka dvignili v naročje z boka, ga moramo, če ga želimo pravilno držati v naročju, dati v ustrezen položaj. Tako ga držimo tisti trenutek, ko smo ga dvignili in potem samo zamenjamo roke in ga preprimemo. Dojenčka si namestimo na sredino svojega telesa in njegovo medenico podpremo z roko, s katero držimo nogo. Tukaj narahlo potegnemo navezen in navzgor, da rahlo podaljšamo njegovo stran telesa, ki je oddaljena od nas. Druga roka je pomembna za oporo glave. Z drugo roko ga ne držimo za roke, noge, pomembno je, da je komolec oziroma opora naše roke na najširšem delu glave. Nikakor ne smemo podpirati glavo v predelu vratu, ker potem dojenček avtomatsko spusti glavo nazaj. Obe roki morate biti usmerjeni naprej, ne sme se zgoditi, da dojenček pušča roko zadaj, ker lahko po večjih ponovitvah poveča asimetrijo oziroma neskladnost njegovega telesa. Obe roki naprej, spodnjo roko, s katero držimo oporo za medenico, moramo nogice pokrčiti vsaj za 90 stopinj, da naredimo položaj stolčka, s tem omogočimo, da je dojenček čim bolj aktiven v predelu trebuha in da lažje kontrolira glavo.
Položaj pravilnega držanja dojenčka na boku
Iz položaja v naročju lahko dojenčka obrnemo v položaj na boku. Preprimemo roki. Z roko, ki podpira glavo, primemo pod medenico in njegovo roko, drugo roko damo med nogi naprej na bok njegovega telesa. Ko ga enkrat držimo, ga obrnemo na bok, tako da je njegov hrbet ob našem trupu. V tem položaju je zopet pomembno, da podpiramo njegovo glavo s svojo roko, da ne vidi glava navzdol oziroma nazaj. Pomembno je tudi, da je zgornja noga pokrčena. Vse to dosežemo tako, da naše komolce prepeljemo naprej. Podpiramo ga delno na boku, delno na trebuhu in ga lahko čvrsto pritisnemo ob svoje telo, da njegovo težo lažje nosimo. Obe roki sta obrnjeni naprej, ne sme se zgoditi, da spodnja roka ostaja zadaj, spodaj pod našimi rokami.
Obračanje v trebušni položaj
Iz bočnega položaja lahko dojenčka obrnemo tudi na trebušni položaj. S tem da primemo njegovo rokico, primemo za zgornji del roke, roko skušamo obrniti tako, da je dlan čim bolj obrnjena proti njegovemu obrazu. Njegovo roko rahlo povlečemo naprej, spodnjo roko počasi premikamo na trebuh. s tem dosežemo, da sta obe dojenčkovi roki obrnjeni naprej čez našo roko, s spodnjo roko mu dajemo oporo na trebuhu. Ne sme se zgoditi, da roka ob našem telesu ostane dol, ker je s tem dojenček naslonjen na obraz. S tem izteguje glavo nazaj. Obe roki morata biti čez našo roko, s tem ima dojenček dodaten prostor med roko in njegovim obrazom.
Pravilno držanje dojenčka, ko naslonimo na svoje telo
Dojenčka lahko nosimo tudi na drugačen način, s tem da ga naslonimo na svoje telo. Pri tem načinu mora dojenček vsaj malo že znati obvladovat svojo glavo. Vsa teža dojenčka je na naši spodnji roki in ga držimo z roko za njegovo stegne oziroma za kolk. Zopet je pomembno, da ni samo to, da ga držimo, ampak da malo potegnemo navzgor in navzven. S tem držimo aktivnost v njegovem trupu, obe roki morata biti obrnjeni naprej. Pomembno je, da je teža dojenčka na spodnji roki, zgornja roka je samo za dodatno oporo, kot nekakšna ograjica, če spustimo spodnjo roko, potem dobimo iztegnjene noge in dobimo vso težo na zgornji roki. To ni dobro za dojenčka, s tem dojenčku odvzamemo aktivnost. Se pravi noge pokrčene, vsaj 90 stopinj, držimo rahel nateg, nogice visijo čez naše roke, rokici sta obrnjeni naprej.
Če dojenček glave še ne kontrolira zadostno, lahko naredimo položaj, tako da ga primemo za obe nogici, rahlo privzdignemo navzgor njegovo medenico. S tem dosežemo, da dojenčkova glava počiva na našem telesu. Rokice so sproščene. Če v tem položaju dojenček rokice preveč obrača nazaj oziroma jih zateguje nazaj, potem je bolje, da ta položaj izpustimo.
Izmenjavanje strani svojih rok
Dojenčka moramo v vsakem primeru, pri držanju, dvigovanju v naročje, hranjenju biti pozorni na to, da dojenčka držimo enkrat na eni strani, drugič na drugi strani. Pravilno držanje dojenčka je pomembno in nikakor se ne smemo navaditi samo na eno stran, na tisto, ki je nam lažja, še slabše na tisto, ki je lažja dojenčku. Z izmenjavanjem strani svojih rok skušamo dati dojenčku občutek enak obeh strani. Če dojenčka držimo v tem položaju, ga lahko čisto preprosto obrnemo tudi na drugo stran. Pomembno je, da primemo rokico dojenčka, ki je ob našem telesu. Primemo jo tako, da je dlan obrnjena proti njegovemu obrazu. Potem pa z obema rokama naenkrat po svojem telesu, obrnemo dojenčka na drugo stran. Preprimemo roki. Druga roka sedaj podpira medenico in glavo.
Komunikacija in igra z dojenčkom v prvih mesecih
Čeprav so dojenčki prve tri mesece še zelo majhni in bi najraje samo spali in jedli (in nekateri jokali, hihi), lahko čas, ko so budni, izkoristite za prvo igro. Ne gre za nič zakompliciranega, ampak za preproste “igre” in crkljanje preko katerega bo začel dojenček spoznavati svet, uporabljati svoja čutila, malo potelovadil in se počutil zeloooo ljubljenega. Takšno igro in crkljanje lahko izvajate med previjanjem, medtem ko ga držite v naročju ali ko ga odložite na tla (luštno je, če imate zanj pripravljen kotiček s kakšno debelejšo odejico ali igralno podlogo, zraven pa lahko dodate kakšen lok z igračami, kakšno ropotuljico ipd.). Če imate možnost, ga lahko slečete (Aljaž in Zara sta zimska dojenčka, zato sem ob takšni igri prostor bolj ogrela, da sta lahko bila nagca ali pa sem se z njima poigrala zvečer, pred kopanjem; zdaj pa so idealne temperature da so dojenčki čim manj oblečeni), da bo bolj svoboden, da se bo lažje premikal in več občutil. Z igro lahko začnete kadarkoli po rojstvu, ko se vam bo zdel pravi čas.
Igre za prve tri mesece
- Telovadba z nogicami in rokicami: To največkrat počneva med previjanjem, in sicer najprej “kolesarim” z njegovimi nogicami, potem jih izmenično premikam gor in dol ter nato še skupaj navzgor proti trebuščku in dol. Nadaljujem z rokicami. Najprej z obema skupaj gor in dol ter ga zraven sprašujem: “Kako si velik?” (gor) in potem še: “Kako si majhen?” (dol). Na koncu mu rokice še razprem in jih dam skupaj, večkrat.
- Igranje skrivalnic: Skrivalnice za dojenčke izgledajo tako, da se skrijemo za svoje dlani in jih razpremo ter mu rečemo: “Kuku!” ali pa morda “Buuuu!”.
- Deljenje poljubčkov po celem telesu: Najraje na svetu poljubljam njegova stopala, si pa vsaki dan vzamem tudi čas, da mu poljubčkam še trebušček, rokice, nogice, vrat in lička… Torej celo telo, hihi. Ni lepšega, kot mehka, dišeča in topla dojenčkova koža.
- Razpiranje dlani in “križ, kraž kralj Matjaž”: Ker dojenčki prve mesece stiskajo dlani skupaj, jih je včasih kar težko razpreti. Pomagate si lahko tako, da ga požgečkate po zunanji strani dlani in ko jih lepo razpre, ga lahko malo pobožate ter mu pokažete igrico “križ, kraž kralj Matjaž”.
- “Biba leze, biba gre”: Še ena igrica, ki bo všeč tako dojenčkom, kot tudi starejšim otrokom. Zelo priporočam knjigo Biba buba baja.
- Petje pesmic: Včasih pojem otroške pesmice kar mimogrede, medtem ko kaj počnem (previjam, oblačim, ko ga želim pomiriti), včasih pa si vzamemo nekaj trenutkov samo zato, da skupaj kaj zapojemo. Zelo radi pojemo tudi v avtomobilu, da nam na dolgih vožnjah ni dolgčas.
- Masaža: Ker ne poznam pravilnih prijemov, si v knjižnici izposodim knjigo o masaži dojenčka in potem ga ob kakšni priložnosti, na primer pred kopanjem (po kopanju je preutrujen), malo pomasiram. Redno pa masiram trebušček, kar mu pomaga pri krčih (odkar ne jem mleka in mlečnih izdelkov jih skoraj ni, jupi).
- Pogovor, različni obrazni izrazi, kazanje jezika: Tukaj se dobro odrežejo tudi starejši otroci, hihi. Vse to počnem mimogrede, ko ga držim v naročju ali ko ga položim na svoje noge, tako da ima glavico na kolenih, nogice pa skrčene pri mojem trebuhu.
- Igranje s prstki: Kar nekaj pesmic je, ki spodbujajo igro z majhnimi prstki.
- Igra z igračami, igralnim lokom, ogledalom, ropotuljicami ipd.: Prve tri mesece bo dojenček samo opazoval igračke ter se jih morda dotaknil, ne bo pa jih prijel v roke. Trenutno mu takšne igračke za dojenčke še samo pokažem, da jih lahko opazuje in zadnje dni se jih je začel tudi dotikati (star je dva meseca). Nekaj imava navadnih plišastih igračk, nekaj takšnih, ki šumijo in so malo večje, pa nekaj manjših ropotuljic in ogledalo, ki mu ga najraje nastavim na igralno podlago, ko pase kravice. Zelo aktualni so tudi igralni lok in različni mobile, ki jih opazuje. Leseni igralni lok in mobile smo kupili v Ikei. Prvi mesec mu je bil najbolj všeč mobile nad previjalno mizo, zdaj pa so mu najbolj všeč različne ropotuljice (vedno jih imam tudi v previjalni torbi). Igrava se tako, da mu jo najprej pokažem in nato “poružim”, da se sliši zvok. Ko jo opazuje, jo najprej premikam v desno stran, da ji sledi s pogledom in glavico, potem v levo stran in še navzdol ter navzgor. Zdaj se že odziva tudi na zvok, zato se obrne proti ropotuljici, če z njo “poružim” in jo poišče s pogledom. Prav tako se vsem igračam nasmiha, še najbolj pa svojemu odsevu v ogledalu sovica Grete, ki ga najdete v otroški trgovini Silly, prav tako pa najdete tam tudi Pusling igralno podlogo, ki jo vsakodnevno uporabljamo in njegovo (in mojo) najljubšo ropotuljico srnico. Imajo res luštne in kakovostne igračke za dojenčke in malčke, zato velikokrat pokukam v njihovo spletno trgovino. Še posebej priporočam ogledalo. Jakob se včasih zabava z opazovanjem svojega odseva, spet drugič pa ga v smeh spravijo oči simpatične sovice.
Dojenje in pravilni položaji
Pred dojenjem se udobno namestite v položaj za dojenje, otrok naj bo s celim telesom obrnjen k vašemu telesu. Otrokova usta morajo biti v višini bradavice. S prosto roko objamete dojko tako, da so prsti pod dojko in stran od bradavičnega kolobarja, palec pa nad njim. S tem omogočite, da se otrok lažje pristavi na dojko. Z bradavico se dotaknete otrokove ustnice, da široko odpre usta, kot da bi zazehal, in to je trenutek, ko otroka pritisnete k dojki. Ne prinašamo dojke k otroku, ampak otroka k dojki. Pri pristavljanju je torej najpomembneje, da otrok zajame bradavico s široko odprtimi usti. Če otrok bradavice ni tako zagrabil in čutite izrazito bolečino, položite čist prst med otrokov ustni kot in bradavični kolobar ter lahno pritisnite proti dojki, da otrok popusti, in ponovno pristavite. Drugače pa lahko popravite položaj otrokovih ust tudi med dojenjem, tako da otroka bolj čvrsto privijete k svojemu telesu, lahko pa mu pomagate tudi z nežnim pritiskom na brado. To je še posebej primerno pri otrocih, ki so nemirni in nimajo motivacije za dojenje.
Obstajajo številni položaji, v katerih lahko dojite svojega otroka. Vseh teh položajev vam ni potrebno poznati, sčasoma bosta z otrokom ugotovila, kateri položaj vama najbolj ustreza. Osnovno pri položajih je, da vam je udobno in da ima otrok možnost, da se dobro pristavi na dojko.
- Ležanje na boku: Ležete na bok, glavo imate na blazini. Otrokovo glavo lahko položite v komolčni pregib roke ali pa lahko leži na postelji. Otrok leži na boku obrnjen proti vam. Otrokova usta morajo biti v višini bradavice ali malo pod njo. Z drugo roko objamete dojko. Prsti jo podpirajo spodaj, palec pa zgoraj, vendar stran od bradavičnega kolobarja. Med podojem ni potrebno držati dojk (razen če so zelo velike). Otrokov nosek se lahko dotika dojke.
- Biološki položaj: Pri biološkem položaju ležite na hrbtu. Hrbet si podložite z blazinami, da boste v sproščenem polsedečem položaju. Položite otroka s trebuščkom na vaše telo, otrokova glava naj bo v višini dojke, lice naj bo v bližini prsne bradavice. Večina otrok se je sposobna v takem položaju sama pristaviti na dojko. Priporočljivo je, da v začetku pristavljate golega otroka na vašo kožo (oblečeno naj ima samo pleničko) in mu na ta način omogočite tudi stik kože na kožo. Biološki položaj je enostaven in hitro izvedljiv, omogoča vam tudi počitek med dojenjem. Dojenje v tem položaju je možno takoj po porodu. Ugoden je tudi za dojenje po carskem rezu.
- Dojenje sede (položaj zibke): Dojenje sede je lahko ugodno in udobno že prve dni po porodu, pogosteje pa po prvih tednih dojenja. Sedite lahko na stolu, fotelju, kavču, klopi, postelji, ležalniku ali počivalniku. Pomembno je, da vam je udobno. Hrbet naj bo podprt, noge na opori, prav tako je dobra in potrebna podpora za roke. Sedite na udoben stol. Z blazinami podprite hrbet in komolec roke, v kateri držite otroka, noge položite udobno na tla ali eno na pručko (na tisti strani, kjer dojite). Blazino si lahko položite tudi v naročje, da vam bo olajšala držanje otroka. Otroka držite v naročju v pregibu komolca, s celim telesom naj bo obrnjen k dojki. Z isto roko nudite otroku čvrst oprijem zadnjice. Princip podlaganja z blazinami je enak kot pri položaju zibke.
- Dojenje sede (položaj nogometne žoge): Otrok leži na podlahti nasprotne roke od dojke, na kateri se bo dojil (npr. leva roka za desno dojko). Z dlanjo iste roke podpremo otrokov vrat in glavo. Dojko podprite z roko, ki je na isti strani kot dojka, na kateri boste dojili. Otrok naj bo s celim telesom obrnjen proti vam. Položaj je zelo uporaben pri otrocih, ki imajo težave pri pristavljanju, ker lahko dobro nadzirate otrokovo glavo. Ko otrok odpre usta, ga lahko hitro pristavite. Izraz izhaja iz podobnosti s prijemom ovalne žoge pri ameriškem nogometu, ki jo igralec drži v značilnem položaju pod pazduho. Otrok leži v vašem naročju na blazini z glavo pred dojko, telo je ob vašem boku in nogice za hrbtom. Z dlanjo držite otrokovo glavico, v pregibu komolca pa otrokovo telo. Položaj vam omogoča dober pregled nad otrokovimi usti.
Značilnosti sesanja pri dojenčkih
Otroci se že v dobi novorojenčka razlikujejo med seboj in kažejo značajske posebnosti, ki so zelo opazne tudi pri načinu sesanja. V izogib nejevolji in težavam je potrebno te značilnosti prepoznati, jih upoštevati in se jim prilagoditi.
- Marljiva čebelica: To je otrok, ki močno zagrabi bradavico in krepko sesa, dokler ni sit.
- Razburljiv otrok: Pri sesanju zelo hiti. Zaradi tega mu bradavica uhaja iz ust. Namesto da bi se potrudil in jo znova poiskal, začne jokati.
- Obotavljiv otrok: Prve dni po rojstvu ga je težko pripraviti, da bi sesal.
- Poskušalec: Bradavico sicer zagrabi, potegne malo mleka in ga preizkuša.
- Počivač: Tako poimenujemo otroka, ki nekaj minut lepo sesa, potem pa počiva. Po krajšem počitku ga mati ponovno vzpodbudi k sesanju. To je najpogostejši vzorec sesanja.