V času, ko se par odloči za družino, se pogosto pojavijo vprašanja glede usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti. Zakonodaja Republike Slovenije ponuja več mehanizmov, ki staršem, zlasti nosečnicam in materam z majhnimi otroki, omogočajo lažje soočanje s temi izzivi. Med te pravice sodijo možnost dela s krajšim delovnim časom, posebna varstva za nosečnice in doječe matere ter zaščita pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
Starši imajo v prvih letih otrokovega odraščanja možnost koristiti delo s krajšim delovnim časom. Ta pravica je pomemben instrument za ohranjanje ravnovesja med kariero in družinskimi obveznostmi. Delodajalec delavcu te pravice ne more odreči.
Pogoji za koriščenje krajšega delovnega časa zaradi starševstva:Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje. To pomeni, da mora obstajati dejanska skrb in varstvo otroka, ne le formalna pravica do starševskega dopusta.
Pravico do krajšega delovnega časa imate tudi, če negujete in varujete zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju. V tem primeru imate pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka. To je pomembna izjema, ki nudi dodatno podporo družinam s posebnimi potrebami.
Pravica do krajšega delovnega časa vam ne pripada, če je otrok v rejništvi. Ta določba poudarja, da je pravica vezana na dejansko roditeljsko skrb in nego otroka v okviru družinske skupnosti.
Delovna obveznost delavca:Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pomeni, da lahko delavec dela največ 20 ur tedensko, če je polni delovni čas 40 ur.
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva lahko hkrati koristita tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Ta možnost omogoča fleksibilnost in delitev obveznosti med oba starša, kar lahko pripomore k boljši usklajenosti družinskega življenja.
Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti. To pomeni, da je plača sorazmerna z opravljenimi urami. Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Ta določba je ključna za ohranjanje socialne varnosti delavcev, ki delajo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.
V primeru kršitev ima delavec pravico podati prijavo na pristojno enoto Inšpektorata RS za delo.
Posebna varstva za nosečnice na delovnem mestu
Nosečnice spadajo med posebej varovano kategorijo delavcev, katerim zakon določa dodatne pravice in zaščito. Ta zaščita je namenjena zagotavljanju zdravja in varnosti tako bodoče matere kot nerojenega otroka. Nosečnice in njihovo zaščito pa ureja na mednarodni ravni tudi mednarodna Konvencija o varstvu materinstva.
Delodajalec je dolžan delavki takoj, ko ga seznani z nosečnostjo, omogočiti posebno varstvo. Takoj, ko delavka delodajalcu sporoči, da je noseča, mora delodajalec, v sodelovanju s pooblaščenim specialistom medicine dela, prometa in športa, preveriti oceno tveganja njenega konkretnega delovnega okolja. Prav tako je treba ugotoviti, ali obstaja kakšno tveganje okvare zdravja zaposlene ali ploda. Če obstajajo kakšne omejitve, mora delodajalec delavki zagotoviti opravljanje drugega dela in plačo, kot če bi opravljala svoje delo (če je to zanjo ugodneje).
Kdaj nadrejenemu sporočiti nosečnost?Takoj, ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. To je pomembno zato, da lahko vaš nadrejeni ravna v skladu z določbami v zvezi z materinstvom. Ko delodajalca obvestite o svoji nosečnosti, mu morate povedati tudi pričakovani datum rojstva. Te informacije so pomembne, saj nekaterih dejavnosti v določenem obdobju nosečnosti ni več dovoljeno opravljati. Vendar pa morate svojega nadrejenega obvestiti najpozneje po 12. tednu nosečnosti. Te določbe ščitijo bodočo mater in nerojenega otroka.
Veliko žensk se obveščanje o nosečnosti na delovnem mestu ne zdi prijetno. Veliko žensk se namreč boji, da je po nosečnosti kariere konec. Pogosto jih skrbi tudi, da bi lahko z nosečnostjo razjezile delodajalca ali neposrednega nadrejenega. Druge se bojijo zapletov in zato želijo počakati do 12. tedna. Do tega časa se težave pogosteje pojavljajo, lahko se zgodi tudi, da ženska otroka izgubi. Nekatere ženske imajo sodelavce, ki jim želijo dobro in jih zasipavajo z dobronamernimi nasveti. Veliko žensk se tudi boji, da bodo po tem, ko se bo dobra novica razvedela, izključene. Lahko se namreč zgodi, da se sodelavci do nosečnice obnašajo drugače, kot so se prej.
Če vas med razgovorom za službo vprašajo, ali ste trenutno noseči, vam tega ni treba povedati. Že samo vprašanje je pravno nedopustno. Pri odgovoru lahko celo lažete. Vendar pa obstaja nekaj izjem. Ali gre za delo, ki ga nosečnica lahko opravlja samo pogojno ali pa ga sploh ne sme opravljati? To je mogoče v primerih, ko dejavnost ogroža zdravje nosečnice ali otroka. V tem primeru vam delodajalec mora postaviti vprašanje o morebitni nosečnosti. Ali je delo sestavljeno pretežno iz dejavnosti, ki so za nosečnico škodljive? Ali po tem, ko izločimo vse škodljive dejavnosti, ne ostane več dovolj primernega dela? V tem primeru je mogoče delo prekiniti. V večini primerov pa gre samo za delno prekinitev dela. Nosečnica enostavno več ne opravlja tistih del, ki so škodljiva. Še vedno pa opravlja lažja dela, ki jih je lahko opravlja.
Prepovedi in omejitve za nosečnice na delovnem mestu
Nosečnicam delodajalec ne sme:
- naložiti dela preko polnega delovnega časa;
- zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti;
- naložiti opravljanja del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo s podzakonskim aktom;
- odrediti nočnega dela, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.
Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk, natančneje določa, katerim dejavnikom na delu ne smejo biti izpostavljene nosečnice. Prav tako je s pravilnikom določeno, katerim dejavnikom ne smejo biti izpostavljene glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je dokument, v katerem so ocenjena vsa tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu.
Specifične prepovedi in omejitve:Nosečnice ne smejo opravljati del, pri katerih je potrebno dviganje težkih bremen. Opravljanje del, ki se pretežno izvajajo v stoječem položaju, je prav tako omejeno. Po 21. tednu nosečnosti lahko nosečnica največ 4 ure na dan opravlja dela v stoječem položaju. Dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje, so prepovedana.
Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnih del. Med nočna dela štejejo dela med 20. in 6. uro. Obstajajo pa izjeme, na primer pri prevozih, glasbenih ali gledaliških predstavah ali pri negovalnem osebju. Nosečnice ali doječe matere lahko v teh panogah delajo do 22. ure. Prav tako velja, da nosečnice in doječe matere ne smejo delati ob nedeljah in praznikih. Tudi tukaj obstajajo izjeme, in sicer na področju gostinstva, v podjetjih z neprekinjeno menjavo izmen ali pri glasbenih in gledaliških predstavah. Nosečnice ali doječe matere prav tako ne smejo imeti nadur. Delovni čas ne sme presegati 9 ur na dan in 40 ur na teden.
Delodajalec mora inšpektorat za delo obvestiti, da je zaposlena delavka noseča. Če ima podjetje svojega zdravnika, mora delodajalec obvestiti tudi njega.
Pravice nosečnic, mamic študentk
Zaščita pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti. Prav tako se pogodbe o zaposlitvi ne sme odpovedati delavki, ki doji otroka do enega leta starosti. Enako velja za starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela ter še en mesec po izrabi tega dopusta.
Zakon sicer dopušča tudi izjemne primere, ko je prenehanje delovnega razmerja za nosečnice mogoče, vendar vsakčs le ob podanem soglasju inšpektorja za delo. Te izjemne primere običajno vključujejo izredno odpoved ali prenehanje delodajalca.
Začetek in trajanje zaščite:Zaščita pred odpustom začne veljati takoj po obvestilu o nosečnosti. Preneha se štiri mesece po rojstvu otroka. Pri ženskah na starševskem dopustu zaščita pred odpustom neha veljati štiri tedne po prenehanju starševskega dopusta.
Noseče delavke in starši sodijo pod eno izmed kategorij posebej zavarovanih delavcev. Najširšo pravico predstavlja določba 148. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki kot splošno obveznost delodajalca določa, da mora na delavčev predlog o drugačni prerazporeditvi delovnega časa omogočiti delavcu lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti oziroma da mora zavrnitev takega predloga pisno obrazložiti. Ta pravica ne pripada le delavcem in delavkam z otroki, temveč tudi tistim, ki imajo obveznost do ostalih družinskih članov (npr. starejših ali bolnih sorodnikov).
V primeru, ko je delavki vročena odpoved poslovnega razmerja iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, ki sta oba razloga za redno odpoved delovnega razmerja, noseči delavki v skladu s 115. členom ZDR-1 delovnega razmerja ne sme prenehati dokler je noseča, torej prihaja na delo dokler ji ne pripada porodniški dopust. V enomesečnem obdobju, ko delavki delovno razmerje ne poteče, ji je delodajalec dolžan omogočiti izrabo letnega dopusta.
Pomembno, ko govorimo o odpovedi, je tudi razumeti razliko med tem, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas, saj v primeru, če je pogodba sklenjena za določen čas, ki preneha po poteku časa, določenega s pogodbo, delavec ni upravičen do varstva.
Druge pravice in podpore za starše
Poleg dela s krajšim delovnim časom in posebnih varstev za nosečnice, zakonodaja RS ponuja tudi druge oblike podpore za starše:
Pomoč ob rojstvu otroka: To je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji.
Očetovski dopust: Oče otroka je upravičen do očetovskega dopusta, ki se uveljavlja po rojstvu otroka. Oče izrabi najmanj 15 koledarskih dni od rojstva otroka, v polni ali delni odsotnosti, do najpozneje en mesec po poteku starševskega dopusta/starševskega dodatka. Preostanek do 30 dni lahko izkoristi kadarkoli do končanega prvega razreda osnovne šole otroka.
Starševski dodatek: To je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Dodatek za nego otroka: Ta družinski prejemek je namenjen otroku, ki potrebuje posebno nego in varstvo, in krije povečane življenjske stroške, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka.
Delno plačilo za izgubljen dohodek: To je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka.
V primeru morebitnih pravnih dilem glede dela nosečnic ali drugih vprašanj povezanih s starševstvom in delovnim razmerjem, se je priporočljivo obrniti na pristojne institucije ali pravne svetovalce. V primeru kršitev pravic delavcev pa je mogoče podati prijavo na pristojno enoto Inšpektorata RS za delo.