Skrb za majhnega dojenčka je pogosto povezana s strahom, zlasti v primerih, ko se pojavijo prve težave. V prvih mesecih so najpogostejše težave s prebavo, nemalokrat se pojavijo tudi alergije. Ključnega pomena za splošno zdravje, rast, razvoj in dobro počutje dojenčka je v zgodnjem življenju zdravje prebavil. Prav zato je pomembno, da se pravočasno in ustrezno odzovemo na prve težave. Dojenčkov prebavni sistem se po rojstvu še razvija, kar pomeni, da so različne prebavne težave v prvih mesecih življenja zelo pogoste. Napenjanje, refluks, krči in spremembe v blatu pogosto povzročijo skrb staršev, vendar v večini primerov ne pomenijo resnega zdravstvenega problema.
Polivanje: Pogosta težava prvih mesecev
Polivanje ali bljuvanje se ponavadi pojavi kmalu po zaužitju obroka - hrana oziroma mleko se brez napora vrne v požiralnik, tako da otrok vsebino polije ven, včasih celo v obliki loka. Polivanje je značilno za dojenčke v starosti od treh tednov do 12 mesecev starosti. Simptomi, ki so povezani s to težavo, so: bljuvanje dvakrat ali večkrat na dan, ki traja najmanj tri tedne.
Rešitev za polivanje je več. Poskrbite za redno podiranje kupčkov po dojenju in med njim. Priporočljivo je tudi, da dojenčka držite v pokončnem položaju vsaj pol ure po hranjenju in da mu v postelji nekoliko dvignete ležišče. Med dojenjem ali hranjenjem po steklenički dojenček pogoltne tudi veliko zraka. Ujeti zrak lahko povzroča bolečine v trebuhu, napenjanje in napihnjenost, zaradi česar se otrok lahko počuti izjemno neprijetno in nelagodno. Najboljši način za premagovanje te težave je, da dojenčku čim večkrat pomagate pri podiranju kupčka, zlasti po dojenju. Dojenčka držite v pokončnem položaju tako, da z eno roko podpirate hrbet vašega dojenčka, z drugo pa njegov vrat.
Kot smo že omenili, prebavila vašega dojenčka še niso razvita v celoti, zato je do šestega meseca materino mleko idealna hrana za vašega dojenčka. Večina zdravnikov novopečenim mamicam predlaga, naj dojenčke do šestega meseca starosti izključno dojijo. Včasih lahko že majhne spremembe, kot je na primer sprememba položaja, v katerem dojenčka hranimo, pomagajo pri lajšanju težav z refluksom. Če vaš dojenček trpi zaradi nenehnega ali pogostega bruhanja, obstaja velika verjetnost, ima težave z refluksom. Med dojenjem ali hranjenjem po steklenički morate otroka držati v pokončnem položaju. To pomaga preprečiti, da bi se vsebina želodca vrnila v požiralnik.
Kolike: Neizmerno jokanje in nelagodje
Kolike so pravzaprav trebušni krči in veljajo za eno najpogostejših težav pri dojenčkih. Kar 26 odstotkov otrok občuti trebušne krče ali kolike, kar je eden najpogostejših razlogov, da starši obiščejo pediatra. Nelagodje v črevesju dojenčka je opredeljeno kot ponavljajoč se jok, večinoma ob večerih - vsaj tri ure na dan, vsaj tri dni na teden, v obdobju najmanj treh tednov zapored. Kolike se običajno pojavijo v prvih treh mesecih življenja in se kažejo kot dolgotrajen, nepojasnjen jok, pogosto v večernih urah. Dojenčkov prebavni trakt je ob rojstvu še nezrel. Encimi, črevesna flora in živčni sistem, ki uravnava prebavo, se razvijajo postopoma.
Rešitev za kolike je večplastna. Prva pomoč je že pri hranjenju - poiščite miren prostor za dojenje - odsotnost motenj in hrupa. Pazite, da bo med hranjenjem zaužil čim manj zraka, ter ga že med hranjenjem vmes nekajkrat odstavite in poskusita "podreti kupček". Poskusite z masažo trebuščka v smeri urinega kazalca in z nežno telovadbo nogic, tako da pokrčene nogice pritegujete proti popku oziroma trebuščku. Topli obkladki so odličen način za lajšanje napenjanja ali občutkov napihnjenosti pri dojenčkih in malčkih, hkrati pa na vašega malčka delujejo izredno pomirjujoče. Vse kar morate storiti je, da vzamete mehko krpo ali brisačo in posodo s toplo vodo. Brisačo namočite in iz nje iztisnite odvečno vodo. Toplo brisačo nežno položite na otrokov trebušček za dve do tri minute. Masaža je odličen način za krepitev otrokovih kosti in mišic, hkrati pa je tudi prvovrstna rešitev, ki pomaga olajšati prebavne težave. Uporabite lahko katero koli dobro otroško masažno olje in z njim zmasirate predel okrog dojenčkovega popka. Bodite nežni in nežno premikajte roke v smeri urinega kazalca. To je odličen način za sproščanje ujetega plina v otrokovem trebuhu. Eno najučinkovitejših eteričnih olj, ki pomaga pri boju s prebavnimi težavami, je olje navadnega komarčka. Vzemite nekaj kapljic tega olja in ga zmešate v otrokovo masažno olje ali drugo nosilno olje, kot je kokosovo, in ga nežno vtrite v otrokov trebušček. Pomaga pri odpravljanju bolečin in nelagodja, ki so posledica prebavnih težav.
Za doječe matere je priporočljivo, da spremenijo način prehranjevanja in v svoje obroke vnesejo več vlaknin in zelenjave. Na srečo so kapljice BioGaia Baby brez okusa in jih lahko damo na žlico ali celo dodamo v mleko ali vodo.
Blaženje težav s kolikami pri dojenčkih
Zaprtje: Ko blato postane trd oreh
Lena prebava in zaprtje sta pogosti težavi pri otrocih, pogosto pa prebavne motnje in celo zaprtje nastanejo ob uvajanju goste hrane. Najpogosteje je vzrok za zaprtje v prebavi, redkeje gre za bolezen. V slednjem primeru se lahko težave pojavijo že takoj po rojstvu, ko dojenček ne izloči mekonija. Ključno je torej, ali so prebavne težave že vse od rojstva. Prebavila naj bi se dokončno razvila do četrtega meseca starosti in najmlajši otroci še ne odvajajo blata redno. Kolikokrat bo šel malček na blato, je odvisno od njegove prehrane, uživanja tekočine, gibanja, hitrosti prebave. Na splošno pa velja, da novorojenčki v prvih 24 ali 48 urah po rojstvu odvajajo mekonij, zatem se v treh letih počasi naučijo redno odvajati blato. Otroci po tretjem letu povečini kakajo med enkrat in trikrat dnevno ali enkrat na dva dni.
Izključno dojeni dojenčki naj bi odvajali blato pogosteje kot dojenčki na mlečni formuli. Pri slednjih je blato bolj trše in temno rumene do rjave barve pa tudi močnejšega vonja, pri dojenem spominja na gorčico, je zrnasto in je redkejše. Dojenček, ki se izključno doji, načeloma odvaja blato vsak dan, lahko tudi večkrat dnevno, včasih celo po vsakem obroku. Nato pa lahko pride obdobje, ko ne kaka več dni … in takrat starše zaskrbi. Spet drugi dojenčki lahko odvajajo vsakih nekaj dni, lahko celo na 14 dni. O zaprtju lahko govorimo, ko otrok ni odvajal štiri ali več dni in ko občuti nelagodje, ko morda izloči nekaj trdih in suhih delcev blata, ko ga napenja, ko ga boli trebušček, ko mu uhaja malo po malo blata, tako da na plenički oziroma na spodnjih hlačkah opazite madeže. Zaradi poškodb zadnjika lahko opazite tudi krvave madeže na blatu. Če dojenček mirno spi, ne joka zaradi bolečin v trebuhčku in na splošno ne kaže znakov bolezni, običajno ni razloga za preplah.
Dojenčki, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom, so bolj nagnjeni k zaprtju, saj so mlečni nadomestki težje prebavljivi kot materino mleko. Blato je lahko trdo in grudasto, medtem, ko je blato dojenih dojenčkov skoraj vedno mehko in tekoče, tudi če otrok nekaj dni ni iztrebljal. Uvajanje goste hrane. Dojenčki so pogosto zaprti, ko jih navajate na gosto hrano, saj se mora njihovo telo šele naučiti, kako se spopadati z novo hrano. Do zaprtja lahko privede tudi premalo vlaknin in premalo tekočine. Dehidracija. Vaš dojenček ne želi piti. Morda ga mučijo zobki, soor, vneto grlo, prehlad ali vnetje ušes. Če že uživa gosto hrano, morda poleg uživanja kašic premalo pije. Dejstvo je, ne glede na razlog, da če vaš dojenček ne dobi dovolj tekočine, to lahko vodi k trdemu in suhemu blatu, ki ga je zelo težko izločiti.
Če vas vseeno skrbi, ker dojenček ali otrok ni kakal že več dni ali ima težave s prebavo, se raje posvetujte s pediatrom. Morda bo priporočil probiotične kapljice, svečke, sirup za odvajanje. Če ima otrok večkrat suho in trdo blato, lahko tudi pride do poškodbe sluznice ali kože okoli zadnjične odprtine. Takrat mu lahko pomagate z ustreznimi kremami, morda z dodatkom aloe vere ali drugih sestavin za spodbujanje celjenja. Nikoli, ampak res nikoli sami ne zdravite zaprtja pri otroku z zdravili brez posveta s pediatrom.
Živila, ki zapirajo in odpirajo: Ob uvajanju goste hrane se lahko zgodi, da bo dojenček odvajal blato vsakih nekaj dni, lahko enkrat tedensko ali na 10 dni. Zaprtje se lahko pojavi, če eno za drugo uvajate živilo, ki tudi sicer zapira, kot so denimo banane ali riž. Težave s prebavo se lahko tudi pojavijo ob morebitnem prenehanju dojenja in prehodu z materinega na prilagojeno mleko. Tukaj je treba paziti, da pravilno pripravite mlečni napitek, torej da je pravo razmerje med vodo in mlečnim prahom, ter da je voda prekuhana. Obstajajo pa tudi mlečne formule proti zaprtju, ki vam jih lahko priporoči pediater. Če vaš dojenček težje odvaja, se izogibajte hrani, ki zapira, kot so denimo banane, čokolada, kuhan korenček in riž. Določena živila, predvsem prehranske vlaknine, po drugi strani lahko olajšajo prebavne motnje, in sicer polnozrnata žita v obliki polnozrnatega kruha, piškotov, krekerjev in testenin, fermentirani mlečni izdelki, kosmiči, ovseni otrobi, izdelki s probiotiki, juhe in enolončnice, kuhano belo meso ali riba, sadje - predvsem slive in marelice (lahko tudi suhe), breskve, zelenjava - najbolje špinača, brokoli, beluši, zelena solata, ohrovt.
Posebej priporočljivi sta juha in enolončnica, s katerima otrok dobi tako potrebna hranila kot tudi tekočino. Dojenčku lahko tudi ponudite denimo polento z zelenjavo, kašice s suhimi slivami, breskvami, figami, hruškami, jabolki, primerni so grozdje in rozine. Hrani lahko za mehčanje blata dodate maščobe: olivno ali repično olje, tudi maslo. Izogibajte pa se kuhanemu korenčku, bananam in belemu rižu (raje recimo uporabite rjavi divji riž). Prav tako ni dobro uživati preveč mleka, mlečnega riža ali zdroba. Ob morebitnih težavah z zaprtjem za zmehčanje blata povečajte vnos tekočine, najbolje vode, ki jo lahko združujete z naravnimi sokovi, domačimi kompoti, zeliščnimi čaji (lahko tudi malo sladkanimi) in - kot rečeno - juhami. Resnično je pomembno, da otrok uživa dovolj tekočine. In kako veste, če je dovolj hidriran? Dojenčki bi morali imeti med šest in osem s svetlorumenim urinom napolnjenih plenic dnevno, majhni otroci med štiri do pet. Če že hodijo na stranišče, bi morali urnirati na približno vsakih pet do šest ur. Otroka tudi spodbujajte h gibanju, naj se plazi, hodi, teče. Ob napetem trebuščku ga lahko tudi nežno masirate v smeri urinega kazalca. Pomagalo naj bi tudi masiranje stopal, in sicer od pete po notranji strani do blazinice do konca prstkov, kot bi po spodnjem delu stopalca pisali sedmice.
Banane so eno najboljših živil, ki vam lahko pomagajo izboljšati dojenčkovo prebavo. Banane so eno izmed prvih trdnih živil, ki jih vaš dojenček lahko je, saj so izjemno lahko prebavljive. Banane so bogate z vlakninami in zato dobro delujejo pri lajšanju zaprtja pri dojenčkih in če vaš malček trpi zaradi bruhanja ali driske, je uživanje banan lahko koristno za zdravje njegovega črevesja. Brokoli je odličen tudi za vašega malčka. Ta zelena zelenjava vsebuje veliko vlaknin, folatov, kalcija in antioksidantov. Brokoli zmanjšuje vnetja v prebavilih vašega dojenčka. Velika količina vlaknin je odlična za boj proti zaprtju. Pomaga tudi pri izboljšanju prebave, absorpciji hranil in imunosti vašega otroka.
Alergije na hrano: Ko telo reagira pretirano
Raziskave kažejo, da kar od dva do sedem odstotkov dojenčkov v prvem letu starosti prizadene alergija na beljakovine kravjega mleka. Prvi simptomi alergije so telesni in se kažejo predvsem s težavami s prebavili (driska, zaprtje, bruhanje, refluks, gastroezofagealna refluksna bolezen). Znaki alergije so lahko vidni tudi na koži, in sicer v obliki ekcemov, koprivnice in drugih kožnih izpuščajev. V 30 odstotkih lahko alergija prizadene tudi dihala - pojavijo se kašljanje, sopenje ali celo dihalne stiske.
V primeru potrditve alergije na beljakovine kravjega mleka boste morali izločiti kravje mleko in mlečne izdelke iz dojenčkove prehrane. Če svojega dojenčka hranite z nadomestnim mlekom in je bila pri njem ugotovljena alergija na beljakovine kravjega mleka, vam lahko pediater predpiše posebno hidrolizirano nadomestno mleko za dojenčke z alergijo na mleko. Beljakovine v teh vrstah nadomestnega mleka so bile razgrajene na manjše delce, da jih dojenčkov imunski sistem ne prepozna kot alergen.
Mlečna nadaljevalna formula Aptamil Proexpert Comfort 2 je obogatena s prebiotiki in strukturiranim rastlinskim oljem, kar povzroča mehkejše blato in pomaga pri absorpciji maščob in kalija. Delno hidrolizirana beljakovina izboljša praznjenje želodca, znižana vsebnost mlečnega sladkorja pa pomaga proti napenjanju in bolečim vetrom. Pomembno obvestilo: Dojenje je najboljše za vašega dojenčka. Nadaljevalno mleko se lahko uporablja kot del raznolike prehrane in ni nadomestilo za materino mleko pred 6. mesecem starosti.
Razvoj prebave in značilnosti blata
Ko se otrok rodi, je njegov prebavni sistem dokaj neučinkovit. Ko se dojenček nauči odvajati blato, se lahko napne, godrnja, joka ali postane rdeč v obraz. Novorojenčki se rodijo s prebavnim sistemom, ki se še vedno razvija. V prvih tednih življenja je prebava osredotočena predvsem na prejemanje in prebavo materinega mleka ali nadomestkov mleka. Pomembno je, da starši spremljajo, ali novorojenček pridobiva na teži, saj to kaže na uspešno prebavo in prehranjevanje. Redno blato in mokra plenica.
Prvo odvajanje blata po rojstvu otroka je mekonij. Ta zeleno-črna, lepljiva obloga črevesja se odlušči in nabere pred rojstvom. Novorojenčki običajno izločajo mehko blato večkrat na dan. Zadovoljiv apetit. Normalna barva in vonj blata.
Sestava blata: V blatu je približno 75 % vode, ostalo pa je kombinacija živih in mrtvih bakterij, ki v črevesju pomagajo prebaviti hrano, beljakovine, odpadne snovi iz hrane, celične obloge, maščobe, soli in snovi, ki jih izloča črevesje in jetra.
Vonj blata: Glede na sestavo, ni presenetljivo, da ima blato neprijeten vonj, kar je posledica aktivnosti bakterij, ki proizvajajo različne snovi in pline. Blato, ki se v črevesju zadržuje dlje časa, ima tudi bolj neprijeten vonj. Izrazito težak, kisel vonj lahko nakazuje na alergijo na beljakovine kravjega mleka. Navadno blato dojenih dojenčkov nima neprijetnega vonja, medtem ko je vonj dojenčkov, ki so hranjeni z nadomestnim mlekom, nekoliko bolj neprijeten. Ko dojenček pride v stik z različnim izvorom beljakovin (ko začne uživati mešano prehrano, predvsem meso), postaja vonj blata bolj neprijeten. Če menite, da je vonj blata izrazito neprijeten, to omenite izbranemu pediatru.
Barva blata: Polno dojeni dojenčki dnevno zaužijejo različne beljakovine, kar je odvisno od prehrane doječe mamice. Skladno z mamino prehrano se nekoliko spreminja tudi barva dojenčkovega blata. Po drugi strani se spreminja tudi blato dojenčkov, ki uživajo izključno nadomestno mleko in torej dobivajo vsak dan isto vrsto hrane. Razlog tiči v tem, da se spreminja dojenčkova črevesna flora (sestava bakterij, ki naseljujejo črevo). Tako lahko blato dojenčka, ki je hranjen z nadomestnim mlekom v ponedeljek zgleda drugače kot v petek. Zelenkasto blato je praviloma normalno. Lahko je obarvano, ker se črevesje še razvija, ker je dojenček popil več začetnega mleka, ker je zaužil zeleno zelenjavo, kot denimo grah ali špinačo. Blato je lahko zeleno tudi ob morebitnem uživanju dodatkov železa. Rdeče blato lahko nakazuje na resnejše težave, saj je lahko v njem kri, zato se vselej posvetujte s pediatrom. Morda je prišlo do ranice zaradi zaprtja in posledično poškodbe zadnjika ali je dojenček popil kri z mlekom, če ima mamica razpokane in poškodovane bradavice. Kri lahko pusti sled ob močno vneti ritki, lahko pa gre za hujše stanje, ko je dojenček je preobčutljiv ali ima alergijo oziroma ima vnetje. Če rdečo blato spremlja vročina ali če opazite, da dojenčka boli, je nujno treba obiskati zdravnika. Črno blato je običajno samo v prvih dnevih življenja, ko novorojenček izloča mekonij, pozneje pa lahko nakazuje na krvavitev iz črevesja, zato obiščite zdravnika. Belo blato lahko nakazuje na težave z jetri, sivo pa na probleme s prebavo, zato se je prav tako smiselno obrniti na pediatra.
Konsistenca blata: Dojenčkovo blato je lahko trdo kot maslo, mehko kot skuta ali tekoče kot jogurt. Dojen dojenček ima navadno gorčično rumeno blato, ki je lahko zrnato ali gladko. Dojenčki, ki so hranjeni z nadomestnim mlekom, pa imajo blato podobno pudingu. Če ima dojenček blato kot zajček (v kroglicah) potem je verjetno zaprt. Velja okvirno pravilo - če se blato kotali, potem je verjetno pretrdo.
Pogostost odvajanja: Kako pogosto dojenček kaka ni tako pomembno kot meni večina staršev. Po 6 mesecih naj dnevno ne bilo več kot 6 odvajanj dnevno in ne manj kot 1 na teden. Vse vmes je popolnoma običajno. V tem obdobju se hitrost premikanja hrane skozi črevesne upočasni. Če se hrana premika skozi prebavila prehitro, telo ne vsrka dovolj hranil. Če pa se hrana premika prepočasi, lahko to pomeni zaprtje. Konsistenca (trdota) blata je bolj pomembna kot pogostost odvajanja.
Novorojenček: Prvo dojenčkovo blato je lepljivo, črno-zelene barve in se imenuje mekonij. Nastajati začne že mnogo pred porodom. Vsebuje plodovno vodo, telesne celice, žolč, lase,… oz. vse kar je dojenček pogoltnil še v času, ko je bil v maternici. Čeprav izgleda zelo neprivlačno, mekonij nima vonja. Po nekaj dneh postane blato bolj vodeno in rumenkaste barve, v prvem mesecu je lahko tudi 10 pokakanih pleničk dnevno.2-4 mesec: V tem času se število odvajanj ustali pri približno 4 odvajanjih dnevno. Frekvenca odvajanja je navadno pogostejša pri dojenih dojenčkih kot pri dojenčkih, hranjenih z mlečno formulo. Vendar pa lahko zaradi dobrega izkoristka hranilnih snovi v materinem mleku tudi polno dojeni dojenčki kakajo le enkrat na teden, pri tem pa ne gre za zaprtje.5-12 mesec: Ko dojenček začne uživati gosto hrano, se spremeni tudi blato. Blato dojenih dojenčkov postane gostejše, blato dojenčkov, ki uživajo nadomestno mleko, pa redkejše. Po uvedbi goste hrane začnejo navadno tudi dojenčki, ki so bili polno dojeni in so pred uvedbo goste hrane kakali le enkrat tedensko, kakati vsak dan.1-3 leta: Po prvem rojstnem dnevu otrok navadno uživa že vso gosto hrano, zato njegovo blato postaja trše in gostejše. Med 12 in 18 mesecem boste lahko opazili t.i. »zelenjavne plenice«, kjer bo v blatu opaziti večje koščke neprebavljene zelenjave. Razlog za omenjen pojav je, ker se otrokovo črevesje v tem obdobju šele navaja na prebavo večjih kosov zelenjave, mnogi otroci pa hkrati hrane še ne prežvečijo dovolj dobro. Sčasoma se bo vsa hrana bolje prebavila in v pleničkah ne bodo ostajali večji koščki.
Kdaj obiskati pediatra?
Če vas skrbi, ker dojenček ali otrok ni kakal že več dni ali ima težave s prebavo, se raje posvetujte s pediatrom. Blato je črno (sum na prebavljeno kri iz želodca ali tankega črevesja), rdeče blato (sum na krvavitev iz debelega črevesja ali zadnjika), belo blato (težave z žolčnikom). Če otrok ob kakanju joka in kriči od bolečine. V blatu je sluz (lahko gre za okužbo ali netoleranco). Blato se močno spremeni po uvedbi novega živila v prehrano (lahko gre za alergijo). Če je blato tudi po dopolnjenem 1. letu zelo tekoče ali ima drisko (tekoče blato več kot petkrat dnevno).
Novopečeni starši se kar precej posvečajo blatu, preučujejo ga v skrbi, če je vse v redu. Dejansko pa je ponavadi zaskrbljenost odveč. Namreč, pri dojenčkih je skoraj vse "čudno" popolnoma v redu - barva blata je lahko rumena, zelena ali rjava, blato je lahko tudi zelo mehko in redko. Praviloma ni treba k pediatru, če je dojenček sicer zadovoljen in če lepo napreduje. Vsak dojenček je drugačen, zato je pomembno, da se ne primerjaš z drugimi, temveč poslušaš svojega otroka.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.
