Materinski dopust predstavlja ključno obdobje v življenju novopečenih staršev, saj je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po rojstvu ter skrbi za materino zdravje. Običajno se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni. Vendar pa se v življenju lahko pojavijo okoliščine, ki narekujejo predčasno vrnitev na delo ali prekinitev porodniškega dopusta. V takšnih primerih se porajajo vprašanja o nadaljnjem prejemanju nadomestil in o možnostih, ki jih imajo starši.
Prekinitev porodniškega dopusta in prejemanje nadomestil
Ključno vprašanje, ki se pogosto zastavi, je, ali posameznik prejema izplačano porodniško, če se predčasno vrne v službo. Zakonsko je določeno, da prvega dela porodniškega dopusta, ki traja 90 dni, praviloma ni mogoče prekiniti. Vendar pa obstaja možnost odpovedi nadaljnjega dopusta za nego in varstvo otroka, ki sledi prvim trem mesecem.
Če se eden od staršev, običajno oče, odloči, da bo namesto matere izkoristil ta del dopusta, potem on prejema nadomestilo za nego in varstvo otroka. Vendar pa, če se oba starša popolnoma odpovesta temu dopustu in se oba vrneta v službo, kot je navedeno v nekaterih informacijah, ne pripada nobeno nadomestilo. To je posledica dejstva, da v času, ko sta oba zaposlena, prejemata redno plačo. V takšnih primerih je pomembno razumeti, da se ne gre za odpoved pravici do dopusta, temveč za njeno neuveljavljanje, kar posledično pomeni izgubo pravice do nadomestila.
Obstajajo pa situacije, ko je predčasna prekinitev porodniške nujna, na primer zaradi nove službe. V takšnem primeru posameznik ohrani pravico do izkoristka preostalega dopusta za nego in varstvo otroka do otrokovega osmega leta starosti. Pomembno je vedeti, da ta del dopusta ni več 100 % plačan, temveč znaša 70 % nadomestila. Prednost je, da ga je mogoče izkoristiti tudi po dnevih in ne nujno v enem kosu, kar omogoča večjo fleksibilnost.
Prenos starševskega dopusta in očetovski dopust
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih omogoča določene fleksibilnosti glede izrabe starševskega dopusta. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko je 60 dni neprenosljivih. Enako velja za očeta, ki lahko prenese 100 dni na mater, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev izrabi ta dopust neposredno po izteku materinskega dopusta.
Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izkoristi najpozneje do osmega leta otroka. To lahko stori v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni, ali manj, če sta jih prenesla manj. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starša se morata o izrabi starševskega dopusta pisno dogovoriti najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo.
Pomembno je tudi izpostaviti pravico očeta do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Ta dopust je neprenosljiv in ga mora oče izkoristiti v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust podaljša za dodatnih 10 dni za vsakega nadaljnjega otroka. Če oče ne izkoristi očetovskega dopusta, ga lahko koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka, vključno z materinim zakonskim ali zunajzakonskim partnerjem ter partnerjem ali partnerko registrirane istospolne skupnosti. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo najkasneje do nastopa očetovskega dopusta.
Delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
Zakon omogoča tudi pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. To pravico lahko uveljavlja eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do dopolnjenega 18. leta starosti. Izjemoma lahko eden od staršev to pravico izkoristi sam, pri čemer mora krajši delovni čas obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Za uveljavljanje te pravice je potrebno izpolniti obrazec "Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva". Pravica se prizna z dnem, ko posameznik začne delati s krajšim delovnim časom, če je bila vloga oddana najkasneje 30 dni po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas.
Ko se rodijo otroci, se rodijo tudi starši
Druge pravice in podpore
Poleg omenjenih pravic obstaja tudi vrsta drugih socialnih prejemkov in podpor, ki so namenjeni staršem in družinam. Mednje sodijo:
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico imata mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v državi.
- Starševski dodatek: Denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Izplačuje se mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka.
- Dodatek za nego otroka: Družinski prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov. Mesečna višina dodatka znaša 102,40 EUR, z višjimi zneski za otroke s posebnimi potrebami.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Osebni prejemek za starša, ki prekine delovno razmerje ali začne delati krajši čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami.
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek za družine s tremi ali več otroki do starosti 18 let.
- Otroški dodatek: Prejemek namenjen družinam z nižjimi dohodki za otroke do dopolnjenega 18. leta starosti.
Vloga centrov za socialno delo
Centri za socialno delo (CSD) igrajo ključno vlogo pri uveljavljanju večine omenjenih pravic. Vloge za materinski dopust, starševski dodatek, očetovski dopust in druge socialne prejemke se običajno vložijo na krajevno pristojni center za socialno delo. Strokovni delavci na CSD nudijo tudi svetovanje glede pravic in obveznosti staršev, pomagajo pri reševanju sporov glede varstva in vzgoje otrok, določitve preživnine ter urejanja stikov med otrokom in staršem. V primeru sporov med starši glede spremembe osebnega imena otroka, center za socialno delo prav tako pomaga pri iskanju sporazumne rešitve, sicer pa o sporu odloči sodišče.
Zaključek
Predčasno zaključena porodniška ali vrnitev na delo med trajanjem dopusta lahko predstavlja kompleksno situacijo, ki zahteva dobro poznavanje zakonskih določb in razpoložljivih možnosti. Starši imajo na voljo različne mehanizme, kot je prenos starševskega dopusta na očeta ali izkoriščanje pravice do dela s krajšim delovnim časom, ki jim omogočajo usklajevanje kariernih ambicij z družinskimi obveznostmi. Ključno je, da se starši pravočasno informirajo o svojih pravicah in obveznostih ter se po potrebi obrnejo na pristojne institucije, kot so centri za socialno delo, za strokovno pomoč in svetovanje.
tags: #predcasno #zakljucena #porodniska