Prehlad je ena najpogostejših bolezni pri otrocih, še posebej pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki imajo še neizgrajen imunski sistem. Dojenčki so še posebej dovzetni, saj njihov imunski sistem še ni razvil odpornosti proti številnim vrstam virusov. Večina otrok preboli od šest do deset prehladov na leto, pri otrocih, ki so v vrtcu, pa se število še poveča. Prehlad ni izjema niti v poletnih mesecih, še posebej takrat, ko pride do izrazitih temperaturnih sprememb. Vnetje nosne sluznice je aktiven odgovor na biološko, mehanično ali kemično poškodbo tkiva. Akutna vnetja nosne sluznice so najpogostejša vnetja, ki jih glede na vzrok razdelimo v infekcijska, ne-infekcijska, alergijska ali vazomotorna. Vnetje se prenaša kapljično ali z neposrednim stikom na človeka.
Simptomi prehlada pri dojenčku
Prehlad povzročajo različni virusi, najpogosteje pa rinovirusi. V navaden prehlad je vpletenih več kot 200 virusnih sevov; rinovirusi so med njimi najbolj pogosti. Simptomi se pri dojenčkih in malčkih stopnjujejo prve dni bolezni in dosežejo vrhunec 2. do 3. dan bolezni, nato v 10 - 14 dneh postopoma izzvenijo. Kašelj večinoma izzveni v 3-4 tednih.
Prehlad se lahko pri dojenčku kaže z več znaki. Otroku teče iz nosu ali ima zamašenega, kihajo ali tudi suho kašlja, lahko ima tudi boleče grlo, vročino in ne more jesti. Prisotno je neugodno počutje, kihanje, praskanje v grlu, oteženo dihanje skozi nos, izcedek iz nosu, pordelost očesnih veznic, lahko tudi povišana telesna temperatura do 38,5 stopinje C. Mali bolnik morda več spi kot navadno. Težko se doji ali pije po steklenički, ker ima zamašen nosek. Če ima dudo, je nesrečen, ker zaradi polnega noska ne ostane dolgo v ustih. Otrok je brez apetita in zelo razdražljiv. Pojavi se lahko povišana telesna temperatura. Ob bakterijskih okužbah postane izcedek gnojen, kar se kaže z popolnim zaprtjem nosnih votlin, nosljanjem in motnjami voha.
Simptomi prehlada, kot so kašelj, oteklo žrelo, izcedek iz nosu, kihanje in vročina, po navadi ponehajo v sedmih do desetih dneh, nekateri med njimi pa so prisotni do tri tedne. Čas od okužbe do izbruha bolezni (inkubacija) pri gripi je običajno 1 do 5 dni. Najpogosteje bolezen traja 1 teden. Pri gripi in prehladu najpogosteje lajšamo simptome, ki se pojavijo tekom bolezni.
Kdaj k zdravniku?
Čeprav večina prehladov pri otrocih ne zahteva zdravljenja z zdravili, obstajajo naravni načini, ki lahko pomagajo olajšati simptome in poskrbijo za hitrejše okrevanje. Pomembno je upoštevati, da se pred uporabo kakršnihkoli naravnih pripravkov vedno posvetujete s pediatrom, še posebej pri dojenčkih.
Če je dojenček mlajši od treh mesecev in ima simptome prehlada, je prav, da obiščete pediatra. Če pa je starejši, lahko nekaj dni opazujete, kako se bo prehlad razvijal. Ne uporabljajte zdravil proti kašlju in prehladu brez recepta pri dojenčku po svoji lastni presoji (razen če vam tako naroči pediater).
Zdravnika morate obiskati, če:
- Dojenček težko diha.
- Izcedek iz nosu je gost in zelen.
- Kašlja več kot teden dni.
- Zelo veliko spi.
- Ga bolijo ušesa.
- Ima povišano temperaturo, višjo od 38,5 stopinje C, ki traja več kot 48 ur.
- Je apatičen, samo spi in se slabo odziva.
- Ima težave s spanjem, stoka.
- Stoka ali pospešeno in težko diha.
- Ga boli grlo ali uho.
Vsak nov simptom ali drugačnost v vedenju naj starši prepoznajo kot opozorilni znak, da je potrebna zdravniška pomoč. Če je otrok dojen, je manjša verjetnost, da se bo nalezel prehlada, ker z materinim mlekom dobi protitelesca. Če nima vročine, je sorazmerno živahen in dobro je, je najbrž bolje, da ne hodita k zdravniku. Če vas kaj skrbi, pokličite pediatra, vam bodo prav svetovali.
Če ni temperature, če samo teče iz noska, potem ni treba hoditi. Če pa ima temperaturo, je pa najbolje, da najprej pokličete. Možnosti, da bi otrok kaj dobil pri zdravniku, so pri nas majhne, saj ponavadi v čakalnici ni več kot dva otroka.
Kako pomagati dojenčku, da lažje preboli prehlad
Da bo otrok okužbo čim laže prebolel, je dobro, da mu težave oziroma simptome kar se da omilimo. Prehlad običajno izzveni v treh do štirih dneh, najkasneje v sedmih, ga običajno ni treba zdraviti.
Poskrbite za počitek in okolje:
- Otroka ne peljite v vrtec, ostane naj doma, vendar mu ni treba ostati v postelji, če tega sam ne želi.
- Če nima vročine, naj bo čim več zunaj, na svežem zraku.
- Zrak v sobi vlažimo. Vlažilec zraka v prostoru lahko pomaga zmanjšati suhost zraka, ki dodatno draži dihalne poti. Če tega nimate, bo dovolj že to, da menjate mokre brisače na radiatorju.
- Med spanjem naj bo temperatura prostora okrog 15 stopinj C.
- Otroku vzdignimo vzglavje. Dvig vzglavja v posteljici lahko olajša dihanje.
Hidracija in prehrana:
- Ponudite mu veliko tekočine, predvsem vodo in čaj. Dojenček naj pije veliko tekočine oziroma naj se čimveč doji. Vnos zadostne količine tekočine prepreči dehidracijo in izsušitev grla, nosu in sinusov.
- Otrok naj dobi dovolj vitamina C v naravni obliki (sok pomaranče, denimo). Zdrava prehrana: Otrokom ponujajte raznoliko in uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali, kot so vitamin C (najdemo ga v sadju, kot so pomaranče in jagode), vitamin D (ribe, obogatena hrana) in cink (najdemo ga v bučnih semenih in oreščkih).
- Pri otrocih, starejših od šestih mesecev, je topla juha odličen način za ohranjanje hidracije in dodatno pomirjanje grla.
Nega nosu in dihalnih poti:
- Poskrbimo za vlaženje zgornjih dihalnih poti, še posebej nosne sluznice, da bomo preprečili širjenje vnetja v uho, sinuse ali celo pojav pljučnice.
- Fiziološka raztopina v obliki kapljic lahko pomaga očistiti dojenčkov nos, medtem ko aspirator omogoča odstranitev sluzi. Zelo priporočljiva je fiziološka raztopina. Pripravek lahko naredite sami. V liter prekuhane vode dodajte veliko žlico soli in pustite, da se ohladi. Z majhno injekcijo mu to slano raztopino večkrat na dan vbrizgajte v nos.
- Čistite nosek. Najbolj mu boste pomagali, če boste redno čistili njegov nos. Obstajajo tako imenovane sesalke, ki sicer otrokom niso niti najmanj všeč, a nos se le tako dovolj očisti.
- Pršil za odmašitev noska ne uporabljajte, razen če so predpisane od zdravnika.
- V primeru zamašenega nosu lahko z dojenčkom preživite čas v kopalnici, kjer pustite teči toplo vodo in zaprete vrata ter okna, dokler se prostor ne napolni s paro. V takem okolju ostanite vsaj 15 minut. Ta metoda je še posebej koristna pred spanjem in obroki. Alternativno lahko uporabite tudi ampule s čistilno tekočino za nos, ki so prilagojene za otroke.
- Pod nosom uporabljajte nevtralno kremo ali vazelin!
Naravni pripravki in zdravila:
- Blagi zeliščni čaji, kot je kamilični, lahko prav tako pomagajo pomiriti razdraženo grlo.
- Med lahko ublaži dražeč kašelj pri otrocih, starejših od enega leta. Vsebuje naravne antiseptične lastnosti, ki lahko pomagajo pri vnetju grla in olajšajo kašelj. Medu ne smemo dajati otrokom, mlajšim od enega leta, zaradi tveganja za botulizem.
- Blagi masirni balzami: Balzami z blagimi naravnimi sestavinami, kot so evkaliptus in sivka, lahko pomagajo pri dihalnih težavah.
- Zdravila za zniževanje vročine in lajšanje kašlja naj predpiše zdravnik. Če ima povišano temperaturo, mu lahko daste sredstvo za znižanje temperature, kot na primer paracetamol, vendar le, če vam ga je predpisal zdravnik. Če kašlja in je mlajši od treh mesecev, mu ne dajajte sirupa proti kašlju, če vam ga ni predpisal ali predlagal pediater. S kašljem se namreč otrokova pljučka čistijo.
- Antibiotiki niso učinkoviti proti prehladu, vendar lahko pomagajo pri sekundarnih bakterijskih okužbah.
Preprečevanje prehladov
Eden najboljših načinov za zmanjšanje pogostosti prehladov pri otrocih je krepitev njihovega imunskega sistema skozi zdrav življenjski slog:
- Gibanje na svežem zraku: Redno gibanje in čas preživet na svežem zraku pomagata krepiti otrokovo odpornost. Svež zrak in dnevna svetloba prispevata k tvorbi vitamina D, ki je ključen za imunski sistem.
- Dovolj spanja: Spanec ima pomembno vlogo pri regeneraciji telesa in imunskem sistemu.
- Ustrezna higiena: Najbolj učinkovito preprečevanje okužb je skrb za ustrezno higieno rok (večkrat dnevno umivanje rok z vodo in milom), ustrezno higieno kašlja (kihanje v rokav in ne v roke) ter pravilno čiščenje nosu in prezračevanje prostorov.
HOW TO CLEAN A BABY'S NOSE
Pravilno merjenje telesne temperature pri dojenčku
Telesna temperatura se šteje kot bistven vitalni znak in predstavlja ključni del ocene fizičnega stanja pri dojenčku in otroku. Normalna telesna temperatura je med 36,2 stopinj C in 37,2 stopinj C. Klinično pomembna povišana temperatura na splošno velja pri rektalno (v ritki) zmerjeni temperaturi 38 stopinj C ali več. Na telesno temperaturo vpliva več različnih dejavnikov, kot so starost, telesna aktivnost, čas dneva, bolezen, temperatura okolja in vrsta oblačil.
- Merjenje temperature v ritki - rektalno: Metoda je ena izmed najzanesljivejših v pediatriji. Pravilno merjenje zahteva 3 do 5 minut in ima majhno tveganje za poškodbo danke. Preprečimo kakršnokoli sunkovito premik, da se otroka ne poškoduje. Po določenem času odčitamo temperaturo in odštejemo 0,5 stopinj C, da dobimo realno vrednost.
- Merjenje telesne temperature pod pazduho: Metoda je varna, prijetna, udobna in ne-invazivna. Merjenje traja glede na vrsto termometra. Mesto merjenja mora biti suho in čisto.
- Merjenje telesne temperature v ušesu: Metoda je najhitrejša in najvarnejša. Če ima otrok vnetje ušesa, ušesno maslo ali neprehoden sluhovod, je merjenje manj točno oz. natančno.
- Merjenje telesne temperature na čelu: Metoda je varna, ne-invazivna in hitra. S čela je potrebno umakniti lase, obrisati pot, kozmetične izdelke ali umazanijo.
Pri vseh merilcih telesne temperature je potrebno upoštevati navodila proizvajalca, preveriti točnost aparata še z drugimi merilci ali ga umeriti. Pred merjenjem pripravimo otroka, mu slečemo področno oblačilo, počakamo z merjenjem vsaj 30 minut po zaužitju vroče ali mrzle pijače.
Ne pozabite, da se prehlajen otrok počuti tako kot vi, ko ste prehlajeni. Tudi njega lahko bolijo glavica, grlo, roke in noge. Bodite potrpežljivi, če je nedružaben in nejevoljen.