Nosečnost je obdobje izjemnih sprememb v ženskem telesu, ki zahteva skrbno pozornost na prehrano tako za dobro počutje bodoče mamice kot za optimalen razvoj otroka v maternici. Medtem ko zdrava in uravnotežena prehrana predstavlja temelj, je v sodobnem svetu pogosto izziv zagotoviti vsa potrebna hranila zgolj s hrano. Tu nastopi ključna vloga prehranskih dopolnil, ki lahko pomagajo zapolniti morebitne prehranske vrzeli in podpreti ključne razvojne procese.
Zgodnji začetki: Zakaj so prenatalni vitamini ključni že pred zanositvijo?
Strokovnjaki priporočajo začetek jemanja prenatalnih vitaminov že pred zanositvijo. Ključni so namreč za razvojne procese, ki potekajo v zgodnjih tednih nosečnosti, ko številne ženske še ne vedo, da so noseče. Zato, če načrtujete nosečnost, pričnite z jemanjem prehranskih dopolnil takoj. Čeprav je med nosečnostjo ključno skrbeti za uravnoteženo prehrano, se osredotočati na ekološka živila, sezonsko sadje in zelenjavo, se z običajno prehrano ni mogoče vnesti vseh hranil, ki jih otrok potrebuje za razvoj v maternici.
Folna kislina: Nepogrešljiva za razvoj živčnega sistema
Folna kislina, znana tudi kot vitamin B9, je eden najpomembnejših vitaminov v prvem obdobju nosečnosti. Pomeni bistveni gradnik za tvorbo nevralne cevi, ki se razvije v možgane in hrbtenjačo otroka. Zaprtje nevralne cevi predstavlja osnovo živčnega sistema, zato je folat nujen za pravilen razvoj možganov in hrbtenjače. V zgodnji fazi nosečnosti ima bistveno vlogo pri zapiranju nevralne cevi, kar je ključno za preprečevanje okvar, kot je spina bifida (razcep hrbtenice). Okvara nevralne cevi se pogosto pojavi še preden se ženska zave, da je noseča. Zato velja splošno priporočilo - jemanje 400 mikrogramov folne kisline ali folatov na dan vsaj 4 tedne pred načrtovanim spočetjem in v vsakem primeru v prvem trimesečju nosečnosti. Folat sodeluje tudi pri nastajanju pomembnih molekul v telesu: DNK, hormonov, beljakovin, signalnih snovi (ki imajo vlogo pri komunikaciji med celicami) in je sestavina celičnih membran, zato je v nosečnosti še posebej pomemben. Pomanjkanje folne kisline oz. folata je povezano z okvarami nevralne cevi, kot je spina bifida ter s prezgodnjim porodom, nizko porodno težo in drugimi prirojenimi napakami.
Folna kislina je sintetična, stabilizirana oblika folata, ki se pogosto uporablja v prehranskih dopolnilih. Vendar se v naravi v takšni obliki ne pojavlja in jo telo težko pretvori v aktivno obliko. Pri izbiri prehranskih dopolnil se zato priporoča aktivna oblika folata, 5-metiltetrahidrofolat (5-MTHF). Le-to telo lahko neposredno uporabi. Ta oblika folata je posebej primerna za ženske z genetskimi variacijami encima MTHFR, saj omogoča učinkovitejšo absorpcijo. Zaradi raznolikih lastnosti folata je ta vitamin nujen tudi po 10. tednu nosečnosti. V kombinaciji z vitaminom B12, folat med drugim skrbi za tvorbo hemoglobina in s tem za delovanje rdečih krvničk.
Železo: Ključno za preprečevanje anemije in podporo rasti
Med nosečnostjo se poveča potreba po železu za podporo nastajanja rdečih krvnih celic. Železo spodbuja pravilno tvorbo rdečih krvničk in hemoglobina. Med nosečnostjo se tvori več rdečih krvničk, saj telo potrebuje več kisika za oskrbo rastočega ploda. Pomanjkanje železa lahko povzroči anemijo, ki prizadene skoraj 40 % žensk in je vzrok za anemijo pri 75 % nosečnic. Ocenjuje se, da je z njo prizadeto približno 25% nosečnic v Evropi. Železo prispeva tudi k pravilnemu kognitivnemu delovanju. V hrani ga najdemo predvsem v rdečem mesu, ribah in perutnini, pa tudi v jajcih, oreščkih in stročnicah. Dopolnjevanje tega minerala je lahko priporočljivo, zlasti za nosečnice, ki uživajo malo ali nič živalskih proizvodov. Če anemija ni prisotna, je priporočljivo jemati prehransko dopolnilo, ki vsebuje 25-60 mg železa.
Železo je esencialen mineral prisoten v vseh telesnih celicah, v katerih ima pomembno vlogo pri vezavi, shranjevanju in prenosu kisika. Prav tako je ključni element presnove in sestavni del številnih encimov in hormonov. Njegovo pomanjkanje povzroča utrujenost in izčrpanost, glavobol, razdražljivost in slabo koncentracijo. Pri uživanju prehranskih dopolnil, ki vsebujejo železo, je potrebno opozoriti, da se jih ne sme zaužiti skupaj s čajem, kavo, mlekom ali mastno prehrano, saj ovirajo njegovo absorpcijo. Za izboljšanje absorpcije je železo pogosto kombinirano z vitaminom C, prav tako se za izboljšanje absorpcije svetuje uživanje na prazen želodec. Znano je, da lahko uživanje železa povzroči prebavne težave, kot so zaprtje, driska, v redkejših primerih tudi slabost oz. bruhanje. V takšnih primerih se vseeno svetuje, da se prehransko dopolnilo jemlje skupaj z manjšim obrokom. Biološko razpoložljiva oblika železa, kot je železo (bisglicinat), ne povzroča prebavnih težav.
Vitamin D: Za močne kosti in imunski sistem
Vitamin D je pomemben za izgradnjo močnih kosti in zob, saj zagotavlja boljšo absorpcijo kalcija iz hrane. Prispeva k delovanju mišic, živčevja in imunskega sistema. Jemanje vitamina D zmanjšuje tveganje za nosečniški diabetes, preeklampsijo in (pre)nizko porodno težo. Njegovo pomanjkanje pri otroku lahko poveča tveganje za motnje v tvorbi kosti, sladkorno bolezen tipa I, astmo in virusne okužbe dihal pozneje v življenju. Ker je vsebnost vitamina D v hrani nizka in smo odvisni predvsem od njegove lastne proizvodnje v koži pod vplivom sončne svetlobe, zlahka pride do pomanjkanja. Zato se nosečnicam svetuje, da jemljejo dodaten vitamin D. Nizka raven vitamina D v krvi nosečnic lahko hitro privede do pomanjkanja tega vitamina pri otroku, saj je le-ta popolnoma odvisen od vitamina D, ki ga dobi od matere. Splošno priporočilo za otroke, stare 1 leto in več, ter odrasle, vključno z nosečnicami in doječimi materami je jemanje 20 mikrogramov vitamina D na dan. Vendar so na podlagi obsežnih študij trenutna priporočila ortomolekularne medicine nekoliko višja (v razponu 25-75 mikrogramov/dan), da bi dosegli optimalno raven (vsaj 75 nmol/l) v krvi. Priporočljivo je, da se z jemanjem vitamina D začne še pred zanositvijo in se ga dodaja ves čas nosečnosti. Prav tako je dobro izbrati bolj kakovostno obliko vitamina D - vitamin D3 (in ne D2).
Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima pomembno vlogo predvsem pri zdravju kosti in normalnem delovanju imunskega sistema. Telesu ga lahko v manjši meri priskrbimo s hrano, vendar je hrana v našem okolju precej revna z njim. Glavna pot njegovega pridobivanja zato poteka v telesu. Glavna omejujoča stopnja nastajanja pa je izpostavljenost telesa sončni svetlobi. Vitamin D namreč pospešuje absorpcijo kalcija v črevesju, absorbiran kalcij pa se lahko vgrajuje v kostnino in tako poskrbi za zdrave kosti. Pomanjkanje vitamina D je najpogostejši vzrok za nastanek določene bolezni kosti pri otrocih - rahitisa.
Omega-3 maščobne kisline (DHA in EPA): Za razvoj možganov in vida
Maščobni kislini omega-3, DHA in EPA, sta ključni za razvoj in rast možganov ter oči (mrežnice). Prispevata tudi k razvoju močnega imunskega sistema. Ustrezen vnos DHA in EPA je pomemben za uravnoteženo ravnovesje maščobnih kislin, zlasti ker je v naši kulturi v prehrani razmeroma veliko maščobnih kislin omega-6 (iz sončničnega olja, mesa, mlečnih izdelkov itd.). Dober vir maščobnih kislin omega-3 so mastne ribe, kot npr. divji losos. Nosečnicam se zato priporoča uživanje rib dvakrat tedensko. Ker pa so ribe velikokrat onesnažene z živim srebrom, PCB ali dioksini, ki so škodljivi, se veliko bodočih mamic odloči za omega-3 prehranska dopolnila.
Prenatal DHA iz linije Wiley’s Finest je prehransko dopolnilo, namenjeno nosečnicam in doječim materam. Oblikovan je za podporo razvoju možganov, vida in srca otroka. Vsebuje visokokakovostne omega-3 maščobne kisline, vključno s 600 mg DHA in 300 mg EPA v dnevnem odmerku dveh kapsul. DHA je ključnega pomena za razvoj živčnega sistema ploda, zlasti v drugi polovici nosečnosti, ko možgani intenzivno rastejo. Prav tako prispeva k normalnemu delovanju vida in možganov pri materah. Poleg podpore razvoju otroka je Prenatal DHA koristen tudi za matere. Prispeva k dobremu delovanju srca in ohranjanju normalnih funkcij možganov ter vida. Priporoča se jemanje dveh kapsul na dan ob obroku.
Dokozaheksaenojska kislina (DHA) je ena izmed glavnih strukturnih elementov celičnih membran v človeških možganih in očeh in je še posebej pomembna za razvoj možganov in očesne mrežnice ploda v tretjem trimesečju nosečnosti in do 3. leta starosti otroka. Zaradi tega prehranska dopolnila za nosečnice in doječe matere pogosto vsebujejo DHA. Pomanjkanje omega-3 maščobnih kislin je povezano z zapleti med nosečnostjo.
Koliko smijete OMEGA 3 MASNIH KISELINA uzimati svaki dan? Ovo morate znati...
Druga ključna hranila: Kalcij, Holin, Jod, Selen in Vitamin B12
Kalcij: Je mineral, ki je pomemben za rast in optimalno tvorbo kosti pri otrocih. Zadosten vnos kalcija zmanjšuje tveganje za visok krvni tlak, prezgodnji porod, preeklampsijo in gestacijski diabetes. Potreba po kalciju med nosečnostjo je 1000-2000 mg na dan. Če vnos kalcija s hrano ni zadosten, je priporočljivo uživanje dodatkov.
Holin: Je esencialno hranilo, ki ga najdemo predvsem v živilih kot so jajca, meso, ribe, soja in pšenični kalčki, pa tudi v materinem mleku. Telo lahko majhno količino holina proizvede samo, vendar lastna proizvodnja običajno ne zadostuje za pokritje vseh potreb. Holin je pomemben za optimalen razvoj in dozorevanje možganov in živčnega sistema nerojenega otroka. Podpira pravilno delovanje posteljice in je bistvenega pomena za normalno presnovo maščob. Pomanjkanje holina med nosečnostjo poveča tveganje za okvaro nevralne cevi, nepravilnega oblikovanja ustnic, čeljusti in/ali neba, prirojene srčne napake ali zdravstvenih težav pozneje v življenju. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za nosečnice določila primeren vnos holina, ki je enak vnosu za splošno populacijo. Le-ta znaša 480 mg/dan. Vendar pa je dobro razmisliti ali je ta količina res dovolj. Nedavne študije so namreč pokazale, da je za optimalen razvoj možganov potrebnih 930 mg holina na dan.
Jod in Selen: Nosečnice potrebujejo dodatne količine joda in selena, zlasti za razvoj osrednjega živčnega sistema (možganov in hrbtenjače) nerojenega otroka in za pravilno delovanje ščitnice. Jod in selen sta elementa v sledovih, tj. minerala, ki ju telo potrebuje le v majhnih količinah. Dobri viri joda so morska zelenjava (npr. alge), ribe, morski sadeži in školjke. Dobri viri selena so ribe, meso, jajca, brazilski oreščki in brokoli. Za nosečnice je kot zadosten vnos joda določenih 230 mikrogramov na dan. Med dojenjem je priporočen vnos joda celo 260 mikrogramov. To velja tako za jod iz hrane kot za jod iz prehranskih dopolnil. Če dnevna prehrana ne vsebuje zadostne količine joda, je smiselno jemanje prehranskega dopolnila, ki vsebuje 100-150 mikrogramov joda na dnevni odmerek. Nosečnica potrebuje jod za proizvodnjo ščitničnih hormonov, ki imajo pomembno vlogo pri rasti in razvoju možganov. Za pravilno delovanje ščitnice je pa potreben tudi selen. Pomanjkanje selena je povezano z večjim tveganjem za neplodnost in zaplete v nosečnosti.
Vitamin B12: Vitamin B12 v obliki metilkobalamina ima boljšo biološko razpoložljivost in prispeva k tvorbi rdečih krvničk, zmanjšanju utrujenosti ter pravilnemu razvoju celic. Vitamin B12 pomaga zmanjšati utrujenost, prispeva k normalnemu sproščanju energije iz presnove in delovanju živčnega sistema ter je ključen za tvorbo rdečih krvničk. Paziti je treba pri nosečnicah s posebnimi prehranskimi načini (vegetarijanstvo in veganstvo), saj bi lahko zaradi pomanjkanja vitamina B12 prišlo do megaloblastne anemije pri zarodku. Vitamin B12 se namreč nahaja samo v živalskih beljakovinah (pusto meso, ribe, jajca in delno posneto mleko). Pomanjkanje vitamina B12 lahko že med nosečnostjo, kasneje pa tudi pri otroku, privede do slabokrvnosti in njenih posledic ter drugih hematoloških in metabolnih motenj.
Priporočila in previdnost pri izbiri dopolnil
Pri jemanju prehranskih dopolnil moramo biti zelo previdni, ker vsebujejo dodatke, ki niso priporočljivi, kot je na primer E171 (titanov oksid), katerega prepoved uporabe je stopila v veljavo z začetkom leta 2022. Vsa prehranska dopolnila namreč niso enako kakovostna - to lahko zdravstveni delavci ocenimo na podlagi raznih certifikatov kakovosti oziroma analiz s strani neodvisnih laboratorijev. Pri izbiri prehranskih dopolnil je pomembno, da vsebujejo aktivne oblike vitaminov, kot so D3 iz alg, B12 (metilkobalamin), železo (bisglicinat), ki ne povzroča prebavnih težav, ter folno kislino v obliki L-metilfolata.
Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti. Prav tako je pred začetkom jemanja kakršnih koli prehranskih dopolnil priporočljivo posvetovati se z ginekologom, da se prepričate, ali je izbrano prenatalno dopolnilo res primerno za vas. Naloga ginekologov in sester v ginekoloških ambulantah je opozoriti ženske na pravilno jemanje prehranskih dopolnil in zdravega načina življenja pred in med nosečnostjo.
Zaradi previdnosti so študije o vplivu zdravil na nosečnost in plod pogosto omejene ali pa jih sploh ni, zato se uporaba večine zdravil med nosečnostjo odsvetuje, razen v primerih, ko koristi zdravljenja za mater nedvomno presegajo možna tveganja za otroka. Če povzamemo, je uporaba prehranskih dopolnil med nosečnostjo in dojenjem pogosto koristna, vendar mora biti skrbno načrtovana in prilagojena individualnim potrebam. Pravilna uporaba lahko pomembno prispeva k zdravju matere in otroka ter prepreči številne zaplete.
tags: #prehranska #dopolnila #nosecnost