Prekinitev nosečnosti: Postopek, možnosti in posledice

Odločitev za prekinitev nosečnosti je ena najtežjih, s katerimi se lahko sooči ženska. Razlogi, zaradi katerih se ženske odločajo za splav, so različni, vsem pa je skupno to, da se jim zdi ta rešitev edina možna v dani življenjski situaciji. Ženska, ki se odloči za splav, je vselej v stiski in pogosto ne ve, kje poiskati ustrezne in zanesljive informacije. Zato je ključno, da je ta postopek dobro razumljiv, da ženske vedo, kaj lahko pričakujejo in kakšne so možnosti, ki so jim na voljo.

V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti (UPN) na željo ženske dovoljena do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstrualne krvavitve. Odločitev o prekinitvi nosečnosti do tega obdobja je izključno osebna odločitev ženske. Pomembno je, da ste se za umetno prekinitev nosečnosti (splav) odločili sami, zavestno in da ste prepričani, da je to najboljša odločitev v danih okoliščinah. V pomoč vam bo podpora partnerja ali dobre prijateljice/prijatelja. Za lažjo odločitev vam mora biti na voljo dovolj informacij o posegu.

ženska razmišlja o nosečnosti

Vrste prekinitev nosečnosti in postopki

Postopki prekinitve nosečnosti se razlikujejo predvsem glede na trajanje nosečnosti. V Sloveniji sta na voljo dve glavni metodi: prekinitev nosečnosti z zdravili (farmakološki splav) in kirurška prekinitev nosečnosti.

Prekinitev nosečnosti z zdravili (farmakološki splav)

Ta metoda je pogosto izbrana, saj daje ženskam boljši občutek, kot da gre za manj invaziven poseg, ki ne vključuje neposrednega posega v maternico. Postopek običajno vključuje dva obiska.

  1. Prvi obisk: Ženska v ginekološki ambulanti ali po navodilih doma zaužije tableto mifepristona (200 mg). Ta tableta deluje tako, da zavre delovanje hormona progesterona, ki je nujno potreben za vzdrževanje in razvoj nosečnosti. Po zaužitju tabletke se lahko pojavijo krči, podobni ali močnejši od menstrualnih, bolečina v medenici, slabost, bruhanje, glavobol in blaga krvavitev. Redko se zgodi, da ženska že po prvi tableti močno zakrvavi doma; v tem primeru se mora takoj zglasiti na kliniki.
  2. Drugi obisk (običajno čez 48 ur): Ženska se vrne v bolnišnico, kjer ji medicinsko osebje skozi nožnico aplicira misoprostol (običajno štiri vaginalete po 200 mg). Ta zdravilo povzroči krčenje maternice, kar vodi v izločitev nosečnostnega tkiva. Ženska nato 3-4 ure leži na oddelku. Med tem časom se pri večini žensk pojavi krvavitev, ki je lahko nekoliko močnejša od običajne menstruacije. Če v tem času ne pride do krvavitve, ženska prejme dodatne tabletke in ostane na oddelku še nekaj ur. Približno 25% žensk močneje zakrvavi doma ali po odpustu.

Medicinski splav je varen in učinkovit postopek, ki je uspešen v približno 98% primerov, če se izvaja pod vodstvom usposobljenega zdravnika. Vendar pa je časovno občutljiv in njegova učinkovitost ter protokoli se razlikujejo glede na gestacijsko starost nosečnosti. Izkušnje z uporabo tabletke za splav se lahko razlikujejo od osebe do osebe. Krči so lahko od blagih do hudih, podobni ali intenzivnejši od močne menstruacije. Skupaj s krči se pričakuje močna krvavitev. Drugi možni simptomi vključujejo slabost, bruhanje, drisko, zvišano telesno temperaturo, mrzlico ali utrujenost.

Če je pri ženski znana alergija na zdravila, hujša oblika astme ali neurejena astma, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in nekatera druga redka obolenja, je potrebna skrajna previdnost pri uporabi teh zdravil, zato je vedno potreben temeljit pogovor z zdravnikom ali ginekologom pred izvedbo. Če ugotovi, da ženska ni primerna kandidatka za prekinitev nosečnosti s tabletkami, ji bo svetoval kirurški splav.

Po prekinitvi nosečnosti z zdravili je potrebna ultrazvočna kontrola čez 2-3 tedne pri izbranem ginekologu. Ob neuspešni prekinitvi nosečnosti z zdravili je potrebno prekinitev dokončati s kirurško metodo.

Kirurška prekinitev nosečnosti (vakuumska aspiracija)

Kirurška metoda je hitrejša in v nekaterih primerih ni potrebna dolgoročna kontrola. Ta metoda se pogosto uporablja pri višjih nosečnostih ali kadar farmakološki splav ni primeren.

Postopek se imenuje endometrijska aspiracija ali minimalni splav, če gre za zelo zgodnjo nosečnost (pred 7. tednom), pri čemer ne potrebujemo splošne anestezije. Pri daljši nosečnosti ali kadar je potrebna splošna anestezija, operater med posegom razširi maternični vrat in v maternico vstavi kovinsko cevko, s katero izsesa nosečnostno tkivo. Poseg traja približno 15 minut. Med posegom ženska ne čuti bolečine, saj poteka v splošni anesteziji. Za poseg morate biti tešči (nič zaužite hrane in tekočine vsaj 6 ur).

diagram kirurškega splava

Če prekinemo višjo nosečnost in naredimo klasično umetno prekinitev nosečnosti z anestezijo, ženska ostane v bolnišnici nekaj ur, na primer do popoldneva, zaradi anestezije. Če anestezije ni in ni težav, jo lahko odpustijo takoj. Če poseg poteka brez zapletov, lahko ženska kliniko zapusti še isti dan. Svetuje se 3-5 dni bolniškega staleža - počitek, uporaba analgetikov po potrebi (ibuprofen, paracetamol).

Krvavitev po posegu je ponavadi manjša od običajne menstruacije in lahko traja še do 7 dni. Bolečina po posegu je ponavadi zelo blaga. Priporočamo kontrolo pri izbranem ginekologu čez 2-3 tedne.

Pogoji za prekinitev nosečnosti po 10. tednu

Po desetih tednih nosečnosti je za splav potrebno dovoljenje komisije. V katerih primerih je dovoljena prekinitev nosečnosti po 10. tednu? Po desetih tednih nosečnosti se splav lahko opravi le, če obstaja za to medicinsko ali socialno utemeljen razlog, ki ga potrdi komisija.

Komisijo sestavljajo socialni delavec, ginekolog in internist. Komisija se odloča na osnovi medicinskih informacij (npr. ultrazvočne preiskave nosečnosti, ki pokaže nepravilnosti) in na podlagi prošnje, v kateri ženska navede razloge, zakaj bi želela prekiniti nosečnost. Vsekakor se upošteva tudi razlog, kot je posilstvo. Dovolj je, če ženska prepriča komisijo, da so njeni razlogi tehtni.

Možni zapleti in posledice

Čeprav sta obe metodi prekinitve nosečnosti varni in z malo stranskimi učinki, so zapleti možni, čeprav redki.

Možni zapleti pri obeh metodah:

  • Vnetje: Vnetje je možen zaplet, zato je pomembno, da ženske, če imajo težave, pridejo čim prej na pregled. Vnetje, ki je dovolj zgodaj zdravljeno, ne pusti posledic neplodnosti.
  • Močnejša krvavitev: V izjemnih primerih se lahko pojavi močnejša krvavitev.
  • Perforacija ali defekt maternice: To je redek, a resen zaplet, ki se zgodi redkokdaj.
  • Neplodnost: Če je vnetje pravočasno zdravljeno, ne pusti posledic neplodnosti. Vendar pa dolgotrajna ali nezdravljena vnetja lahko vplivajo na plodnost.
  • Ashermanov sindrom: Nastanek zarastlin v maternici po kirurškem posegu.
  • Psihične posledice (postabortivni stres): Poleg telesnih učinkov lahko splav pusti tudi čustvene posledice, ki jih imenujemo postabortivni stres. To je lahko sestavljeno iz telesnih, psiholoških in duhovnih posledic, saj gre za nerešen proces žalovanja za umrlim otrokom. Starši lahko doživljajo depresijo, anksioznost, panične napade, nizko samozavest, neodločnost, obup, živčnost, nemir, samomorilne misli, motnje prehranjevanja, težave z medsebojnimi odnosi, krivdo in sram, razhod s partnerjem, čustveno otopelost.

Priporočamo kontrolo pri izbranem ginekologu čez 2-3 tedne. Ob močni krvavitvi, povišani telesni temperaturi in močnih krčevitih bolečinah v dneh po posegu je potreben takojšen pregled pri ginekologu zaradi možnih zapletov (vnetje, zaostali deli nosečnosti).

Nekaj dni se odsvetujejo spolni odnosi, težje fizično delo, kopanje in uporaba tamponov, zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se tuširanje. Naslednja menstruacija ponavadi pride čez 4-5 tednov po posegu.

Zgodba o splavu v 21. tednu nosečnosti zaradi odtekanja plodovne tekočine | Anja Kikl

Psihološka pomoč in svetovanje

Ženskam, ki se odločajo za splav, je na voljo psihološka pomoč. V Sloveniji imamo psihologinje in socialne delavce, ki so izobraženi in šolani za to, da že pred samim splavom nudijo strokovno pomoč. Če se pacientka odloča, ali prekiniti nosečnost ali ne, ji osvetlijo vse vidike nosečnosti in prekinitve nosečnosti, kar ji lahko nekoliko olajša odločitev.

Po posegu vsaki ženski svetujejo, da opravi kontrolo pri ginekologu. Takrat preverijo uspešnost prekinitve nosečnosti in jo informirajo o ustreznih načinih zaščite pred nezaželeno nosečnostjo. Veliko žensk namreč ponavlja splave, ravno zaradi tega, ker niso dovolj dobro obveščene o kontracepciji.

Kontracepcija in ponavljajoči se splavi

Zelo pomembno je, da se ženske po opravljenem posegu posvetujejo z ginekologom o ustreznih metodah kontracepcije. Veliko žensk se odloča za ponovni splav, ker niso dovolj dobro informirane o zaščiti pred nezaželeno nosečnostjo. Zato je ključno, da se na kontrolnem pregledu pri osebnem ginekologu čez 2-3 tedne posvetujete z njim glede kontracepcije in kasnejših nosečnosti.

Zanimivo je, da največ povratnic med ženskami, ki ponavljajo splave, ni med mladimi, ampak med ženskami, ki o teh stvareh praktično že vse vedo in so velikokrat tudi že mame. Težko je reči, zakaj se te ženske ne zaščitijo ustrezno.

Premislek tik pred posegom

Včasih se zgodi, čeprav redkokdaj, da se ženska tik pred posegom premisli. Če zdravstveno osebje opazi, da ženska omahuje, jo vprašajo, ali bi želela še kakšen dan počakati in premisliti, da ugotovi, ali je to res njena želja.

Povezava s spodbujanjem rodnosti

Nobene povezave ni med zdravljenjem neplodnosti in spodbujanjem rodnosti ter splavom in spodbujanjem rodnosti. To niso elementi iste zgodbe.

Čustvena razdvojenost zdravnikov

Nekateri posegi, kot je splav, niso posegi, ki bi jih človek rad opravljal. Vendar pa so to stvari, ki jih je včasih treba početi. Nezaželena nosečnost je dogodek v življenju ženske, ki pride kot presenečenje in jo ujame nepripravljeno. V nekaterih okoliščinah je odločitev o prekinitvi nosečnosti lahka.

Etična in moralna vprašanja

V sodobni družbi poteka debata o moralnosti splava, predvsem zaradi vprašanja, ali je zarodek oseba ali ne. V Republiki Sloveniji je bil z Ustavo leta 1991 potrjena pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Zdravniki se pri svojem delu opirajo na temeljno načelo ali etični kodeks - Hipokratovo prisego, ki med drugim pravi: »Nobeni ženski ne bom dal pripomočka za uničenje telesnega plodu.«

Kljub temu obstajajo organizacije, ki se zavzemajo za pravice nerojenega otroka, saj menijo, da je pravica nerojenega otroka ena od temeljnih človekovih pravic. Prizadevanja proti umetnemu splavu vključujejo govor o spoštovanju življenja od spočetja dalje.

V Sloveniji se izvajata dve metodi splava: farmakološka (splav s tabletko) in kirurški splav. Splav v zgodnji nosečnosti, znan tudi kot »splav s tabletko«, sproži kombinacija dveh abortivnih hormonskih preparatov mifepristona (antiprogesterona) in misoprostola (prostaglandina). Splav se začne z eno tableto mifepristona (200 mg); zaužiješ jo oralno v ginekološki ambulanti ali po navodilu doma. Prva tableta v tvojem telesu ustavi izločanje naravnega hormona progesterona, ki je ključen za razvoj ploda. Po 48 urah se običajno nadaljuje postopek v bolnišnici. Medicinsko osebje aplicira skozi nožnico še misoprostol (štiri vaginalete po 200 mg), ki sproži odpiranje materničnega vratu in krče v maternici, zaradi katerih se najprej splavi plod, kasneje pa še posteljica in maternična sluznica. V prvih treh do štirih urah splavi 50 % do 70 % žensk, pri drugih se postopek nadaljuje s pomočjo tablet, ki se raztopijo v ustih. V primeru, da se splav ne sproži ali je le-ta nepopoln, je potrebna abrazija oz. kirurški splav. Bolečine pri tej metodi so podobne menstrualnim krčem.

Nosečnica lahko zahteva umetni splav do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, kasneje pa z odločbo Komisije za umetno prekinitev nosečnosti na prvi stopnji ali kot pritožba proti odločbi na prvi stopnji na Komisijo za umetno prekinitev nosečnosti druge stopnje. Splav v Sloveniji je brezplačen za vse ženske, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. V primeru samoplačniškega splava znaša strošek od 300 EUR navzgor, odvisno od morebitnih zapletov.

Kirurška metoda splava je zaradi zapletov splava s tabletko potrebna pri ženskah, ki so alergične na hormonska preparata mifepriston ali misoprostol, in pri nosečnosti, ki je višja od 12 tednov. Najpogostejša kirurška metoda je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete, ki poteka v splošni anesteziji, zato mora biti ženska na dan posega tešča. Najpogostejši zapleti po umetnem splavu: krvavitev iz maternice, perforacija maternice, nepopoln splav, vnetja (endometritis - vnetje maternične sluznice ali medenična vnetna bolezen) in Ashermanov sindrom. V različnih obdobjih po umetnem splavu se lahko pojavi tudi tesnoba in depresivnost.

Vsaka ženska mora po umetnem splavu opraviti kontrolni ginekološki pregled v času od enega do treh tednov po posegu.

tags: #prekinitev #nosecnosti #izsesavanje #youtube

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.